21 avgust, 2010
15 avgust, 2010
My fault
En mesec je pa vseeno preveč.
Oprostite za vsa razočarnja, ki vam jih blog v zadnjem letu prinaša, a tudi jaz nisem več isti, kot sem bil nekoč. Morda pa bom kmalu spet.
Zgodba izkušenega erasmovca od danes:
Gomi - Trust me, I'm a doctor says:
oj
kaj se je zgodilo
x says:
ma kaj
solit se naj grejo
zjebali so me ne
Gomi - Trust me, I'm a doctor says:
???
x says:
gnoji navadni
bli smo kvazi zmenjeni že cel teden kaj se počne v soboto
in pol
včeraj
si je vsak nekaj svojega zmišljeval
tak dolgo da sem jih poslal vse u kurac
nardil plan ki se ga bom jaz držal
ga predstavil in če gre kdo poleg v redu, če ne pa se naj pač jebejo
in kaj
itak so gnoji vzeli en ubahn prej kot je blo planirano
dobro.. jaz sem ostal v domu z enim Markotom, ki je bil kao moj gost
pa sara je še ostala poleg
in pač
smo se držali tega kar sem jaz rekel
pol je še ena poklicala da gre z nami
sem si mislo super.. pa sem si hitro premislil
pridemo v klub
te pa ji nič ni pasalo
ne muzika, preveč folka, prevroče.. me me me
in kaj se zgodi
reče ona nič.. grem jaz, da nem mood killer
ampak ni pa preračunala
da babe so pač babe
in seveda je sara rekla ne ne.. ne moreš it sama
in kaj pol, v bistvu z zvito roko smo se morali prilagodit
na srečo je še pawel vletel na tej točki
in pač ok se zmenimo v redu gremo nekam drugam
pridemo do drugega kluba
(pawel je poljak ki je tudi na erasmusu in je ostal tu še avgusta)
te pa že spet smo tam
ko nikomu nič ne paše
te pojemo kebab
in zopet tak dolgo pritiskajo
da mi dopizdi
jih steram v kurac
in gremo pač fantje lepo not
onidve pa se naj pač jebeta če jima tak paše
sicer sta pol čez eno uro prišli onidve tudi not
ampak mood was killed
long before
To je to. Ljudje, na erasmusu ne bodite vseskozi z velikimi pričakovanji. Ker se zna zgodit, da vas bodo zjebali, in boste sterali vse v....
Takle majo... ;)
Lp
PS.
Nekaj podobnega se je zgodilo meni s svojimi kolegi slaba dva mesca nazaj. Takle mamo ;)
Oprostite za vsa razočarnja, ki vam jih blog v zadnjem letu prinaša, a tudi jaz nisem več isti, kot sem bil nekoč. Morda pa bom kmalu spet.
Zgodba izkušenega erasmovca od danes:
Gomi - Trust me, I'm a doctor says:
oj
kaj se je zgodilo
x says:
ma kaj
solit se naj grejo
zjebali so me ne
Gomi - Trust me, I'm a doctor says:
???
x says:
gnoji navadni
bli smo kvazi zmenjeni že cel teden kaj se počne v soboto
in pol
včeraj
si je vsak nekaj svojega zmišljeval
tak dolgo da sem jih poslal vse u kurac
nardil plan ki se ga bom jaz držal
ga predstavil in če gre kdo poleg v redu, če ne pa se naj pač jebejo
in kaj
itak so gnoji vzeli en ubahn prej kot je blo planirano
dobro.. jaz sem ostal v domu z enim Markotom, ki je bil kao moj gost
pa sara je še ostala poleg
in pač
smo se držali tega kar sem jaz rekel
pol je še ena poklicala da gre z nami
sem si mislo super.. pa sem si hitro premislil
pridemo v klub
te pa ji nič ni pasalo
ne muzika, preveč folka, prevroče.. me me me
in kaj se zgodi
reče ona nič.. grem jaz, da nem mood killer
ampak ni pa preračunala
da babe so pač babe
in seveda je sara rekla ne ne.. ne moreš it sama
in kaj pol, v bistvu z zvito roko smo se morali prilagodit
na srečo je še pawel vletel na tej točki
in pač ok se zmenimo v redu gremo nekam drugam
pridemo do drugega kluba
(pawel je poljak ki je tudi na erasmusu in je ostal tu še avgusta)
te pa že spet smo tam
ko nikomu nič ne paše
te pojemo kebab
in zopet tak dolgo pritiskajo
da mi dopizdi
jih steram v kurac
in gremo pač fantje lepo not
onidve pa se naj pač jebeta če jima tak paše
sicer sta pol čez eno uro prišli onidve tudi not
ampak mood was killed
long before
To je to. Ljudje, na erasmusu ne bodite vseskozi z velikimi pričakovanji. Ker se zna zgodit, da vas bodo zjebali, in boste sterali vse v....
Takle majo... ;)
Lp
PS.
Nekaj podobnega se je zgodilo meni s svojimi kolegi slaba dva mesca nazaj. Takle mamo ;)
15 julij, 2010
Najnovejše o najmočnejšem #21
Ko se je nahajal na veliki ladji, je Chuck Norris nenadoma padel v morje. Vsa posadka se je nemudoma lotila reševanja morja.
Preden je hobotnica Paul napovedala rezultat, je vedno vprašala za nasvet Chuck Norrisa.
Oblasti v sodelovanju z znanstveniki ne želijo priznati obstoja vesoljskih bitij ne zaradi tega, ker bi želeli ljudi obvarovati pred "vesoljci", temveč da vesoljce obvarujejo pred Chuck Norrisom.
Alergije so alergične na Chuck Norrisa.
Chuck Norris ima blog, na katerem piše šale in fakte o vseh nas. Tudi o Roku Gomezelju.
Chuck Norris je pred časom vstopil v trgovino "Vse za 1 €" in jo totalno izpraznil. Plačal je 1€.
Nina Osenar si je kupila kamjon in to samo zato, da je lahko noter obesila koledar od Chucka Norrisa.
Chuck Norris vsakodnevno prakticira telefonske šale na 113. In tam se vedno vsi smejijo.
Radio Chuck Norrisa ne lovi Radia Ognjišče.
Bog je ustvaril Zemljo, saj si je Chuck Norris zaželel novo "kuglo" za Bowling.
Chuck Norris lahko položi med nazaj v čebele.
Če komar piči Chucka Norrisa, to naredi zato, da mu daruje kri.
Jezus in vsi apostoli so imeli brado le zato, ker so hoteli oponašati Chuck Norrisa.
Chuck Norris je navajen voziti s komolcem skozi stransko okno. Na levi in na desni strani. Naenkrat.
Chuck Norrisu v teh dneh ni vroče.
Maček Chuck Norrisa pelje na sprehod psa Chucka Norrisa.
LP, Gomi
Preden je hobotnica Paul napovedala rezultat, je vedno vprašala za nasvet Chuck Norrisa.
Oblasti v sodelovanju z znanstveniki ne želijo priznati obstoja vesoljskih bitij ne zaradi tega, ker bi želeli ljudi obvarovati pred "vesoljci", temveč da vesoljce obvarujejo pred Chuck Norrisom.
Alergije so alergične na Chuck Norrisa.
Chuck Norris ima blog, na katerem piše šale in fakte o vseh nas. Tudi o Roku Gomezelju.
Chuck Norris je pred časom vstopil v trgovino "Vse za 1 €" in jo totalno izpraznil. Plačal je 1€.
Nina Osenar si je kupila kamjon in to samo zato, da je lahko noter obesila koledar od Chucka Norrisa.
Chuck Norris vsakodnevno prakticira telefonske šale na 113. In tam se vedno vsi smejijo.
Radio Chuck Norrisa ne lovi Radia Ognjišče.
Bog je ustvaril Zemljo, saj si je Chuck Norris zaželel novo "kuglo" za Bowling.
Chuck Norris lahko položi med nazaj v čebele.
Če komar piči Chucka Norrisa, to naredi zato, da mu daruje kri.
Jezus in vsi apostoli so imeli brado le zato, ker so hoteli oponašati Chuck Norrisa.
Chuck Norris je navajen voziti s komolcem skozi stransko okno. Na levi in na desni strani. Naenkrat.
Chuck Norrisu v teh dneh ni vroče.
Maček Chuck Norrisa pelje na sprehod psa Chucka Norrisa.
LP, Gomi
13 julij, 2010
11 julij, 2010
Pivo in cvetje 2010
Tudi letos sem se udeležil festivala piva in cvetja, ki je zadnje štiri dni potekalo v Laškem. Tokrat semLaško obiskal že tretjič in kot v preteklih letih, sem bil tudi tokrat navdušen. Glavni razlogi so seveda dobra družba in veliko lepih doživetij, predvsem pa sproščena prireditev brez večjih izgredov. Sicer pa si lahko podrobnejše prispevke o tem festivalu ogledate na rtvslo.si ali 24ur.com, ali pa jo obiščete enkrat v prihondnjih letih in boste videli, kako vse skupaj zgleda. Veliko zanimivih stojnic, poceni šankov, odličnih glasbenih gostov (letos Derenda, Predin, Lovšin, 6 pack Čukur, Pušlar, Laška godba z Alyo, Novi fosili, Rock Partyzani...).
Kot letošnjo največjo zanimivost pa velja izpostaviti, da sem imel skoraj vso hrano in pijačo zastonj (hvala Šantej!), prav tako pa nisem odštel niti centa za obisk tamkajšnjega kopališča in savne (hvala Marko!).
Zaradi pomanjkanja časa in denarja nisem uspel veliko slikati in snemati.
Morda o Laškem še kaj kdaj drugič. Uživajte na finalu svetovnega nogometnega prvenstva. Je(be)š hobotnico, ampak Španija je tudi moj favorit.
LP
P.S. Jutri dam šive dol. To bo šele žur!
Kot letošnjo največjo zanimivost pa velja izpostaviti, da sem imel skoraj vso hrano in pijačo zastonj (hvala Šantej!), prav tako pa nisem odštel niti centa za obisk tamkajšnjega kopališča in savne (hvala Marko!).
Zaradi pomanjkanja časa in denarja nisem uspel veliko slikati in snemati.
Morda o Laškem še kaj kdaj drugič. Uživajte na finalu svetovnega nogometnega prvenstva. Je(be)š hobotnico, ampak Španija je tudi moj favorit.
LP
P.S. Jutri dam šive dol. To bo šele žur!
06 julij, 2010
Nova bolniška izkušnja
Eurofest poteka brez večjih težav. Ustaljen rokometni ritem se v Izoli vrti že osemnajsto leto zapored in moram priznati, da se imamo letos še posebej dobro. Rezultatsko s svojo mitično ekipo (kot bi rekel moj kolega Ostojić, mi smo vedno bili prvi in vedno bomo ostali prvi!) nismo najbolj uspešni, saj smo za zdaj vknjižili dva grenka a zanesljiva poraza ter eno rutinirano zmago, toda kaj ko mi tudi ta ne bo ostala v prelepem spominu. Tekla je 15.minuta tekme, ko sem bil po krivici izključen za 2 minuti. Ko sem prišel nazaj noter, sem v prvem napadu optimistično poizkusil s strelom, ki se je začel z neprijetnim "krsk" v čeljusti, kakšno desetinko kasneje je žoga zatresla vratnico, čez dobro sekundo pa sem se zgolj prijel za brado in upal, da ni nič hujšega. Upi so se hitro razblinili, saj so bile roke takoj polne krvi in kaj hitro mi je bilo jasno, da je moje tekme in najbrž celotnega turnirja v tistem trenutku konec. Trk brade z ramenom nasprotnikovega obrambnega igralca je pač bil usoden in z mamo in sestrično sva se odpeljala do bolnišnice na hribu.
Na urgentnem oddelku je bilo rokometašev kar precej. Lahko bi rekel kar večina, prihajali so z raznovrstnimi poškodbami, odhajali pa v povojih, longetah, gipsih, šivih. Po polurnem čakanju, ki se je izredno vleklo (upanje, da bom igral na tekmi, ki se je pričela čez dobro uro, je, kot se zame spodobi, umrlo po zadnjem sodniškem žvižgu te tekme :) ) so me le sprejeli v A05, kjer sem še 15 minut čakal, da se me bo kdo lotil. Zdravniki so "težko" sprejeli odločitev, da me bo zašila 26-letna praktikantka, (ki je mimogrede kar dobro izgledala). Preden je začela, mi je priznala, da sem njen drugi pacient, in obrazložila, da bom dobil lokalno anastezijo v brado. Vse jasno, čeprav me je bilo kar malce strah, njo pa prav tako. Dobil sem injekcijo, in kmalu se je del raztopine xxxxkaina razlil po mojem vratu. Nisem vedel, kaj bi rekel, a sem se pogumno odločil priznati njeno morebitno napako. Pri injekciji pač ni mišljeno, da bi del doze šel po koži. Postopek se je ponovil, nova injekcija iz leve, in vnovič delno razlitje po vratu. "Super", sem si mislil. "Upam da preživim". A glej ga zlomka, anastezija je primla in med šivanjem sem se kar blagodejno počutil. Mislim, da je dobro je opravila svoje delo, in na koncu sem jo celo pohvalil (strah ima velike oči!).
Pošivan sem šel na drugo tekmo, ki smo jo žal izgubili. A volje do druženja ne, tako da smo se še pozno v noč spominjali dogodoviščin preteklih dni in si naredili nekaj planov za prihodnje.
Se kmalu slišimo.
Gomi
p.s. Zobje so celi, čeljust pa je kar je. Ni hujšega.
Na urgentnem oddelku je bilo rokometašev kar precej. Lahko bi rekel kar večina, prihajali so z raznovrstnimi poškodbami, odhajali pa v povojih, longetah, gipsih, šivih. Po polurnem čakanju, ki se je izredno vleklo (upanje, da bom igral na tekmi, ki se je pričela čez dobro uro, je, kot se zame spodobi, umrlo po zadnjem sodniškem žvižgu te tekme :) ) so me le sprejeli v A05, kjer sem še 15 minut čakal, da se me bo kdo lotil. Zdravniki so "težko" sprejeli odločitev, da me bo zašila 26-letna praktikantka, (ki je mimogrede kar dobro izgledala). Preden je začela, mi je priznala, da sem njen drugi pacient, in obrazložila, da bom dobil lokalno anastezijo v brado. Vse jasno, čeprav me je bilo kar malce strah, njo pa prav tako. Dobil sem injekcijo, in kmalu se je del raztopine xxxxkaina razlil po mojem vratu. Nisem vedel, kaj bi rekel, a sem se pogumno odločil priznati njeno morebitno napako. Pri injekciji pač ni mišljeno, da bi del doze šel po koži. Postopek se je ponovil, nova injekcija iz leve, in vnovič delno razlitje po vratu. "Super", sem si mislil. "Upam da preživim". A glej ga zlomka, anastezija je primla in med šivanjem sem se kar blagodejno počutil. Mislim, da je dobro je opravila svoje delo, in na koncu sem jo celo pohvalil (strah ima velike oči!).
Pošivan sem šel na drugo tekmo, ki smo jo žal izgubili. A volje do druženja ne, tako da smo se še pozno v noč spominjali dogodoviščin preteklih dni in si naredili nekaj planov za prihodnje.
Se kmalu slišimo.
Gomi
p.s. Zobje so celi, čeljust pa je kar je. Ni hujšega.
28 junij, 2010
Chill out
Končno, počitnice so tu!
Danes sem imel zadnji izpit v, kakor mi temu radi pravimo, poletnem izpitnem obdobju in čeprav še nimam potrdila (rezultata), da sem padel, sem v to prepričan. Današnji izpit je bil res težek. Že snov sama po sebi ni ravno gimnazijska, potem pa dobiš v roke izpit, v katerega večino časa zgolj gledaš. In čeprav si že dva dni prej pripravljen oz siguren v to, da ga boš zgolj gledal, si na koncu vseeno zaprepaščen, ko vidiš, kako malo znaš.
In to konec koncev niti ni tako slabo, kot izgleda na prvi pogled, saj nimam nobene in nikakršne, niti minimalne volje po dodatnem učenju za ustni izpit. Težko pričakovane in gledajoč slehernemu v oči si lahko priznamo, da tudi zaslužene počitnice, so tu. Zadnji teden je bil prava muka, tečen sem bil tako iz leve, kot iz desne, danes pa te psihične napore polne stresa plačujem od zgoraj in spodaj. Počutim se neprespanega (verjetno ker tudi sem) in utrujenega, prav tako moram konstantno razmišljat, kateri dan je danes, kar pa ni dovolj, da automatično potem vem, kateri bo jutri. Zanimivo, kajne? A mene to ne preseneča, toliko se že poznam.
O stvareh, ki se dogajajo na naši fakulteti bi veljalo razpravljati kje drugje, morda v Senatu naše fakultete, ki zadnje čase očitno dela v škodo študentom. Kolikor vidim in razumem je luksuza (to je izraz, ki označuje, kako lepo nam je na faksu) je vse manj, način študija pa je vse težji. Glavna stvar so pogoji za vpis v višji letnik, ki jih v določeni meri spreminjajo kar sredi leta, česar po 66.členu ne vem katerega zakona ne bi smeli. Sam se (na mojo srečo sem si pogojni vpis privarčeval za letos) počutim, kot da sem tekel 30 km in v zadnjem trenutku skočil na deblo trdnega drevesa, besnemu in renčečemu Pitbullu pod mano pa je uspelo strgati zgolj spodnji rob hlačnice.. Oz. če se izrazim bolj filmsko ....če ste gledali Indipendence day, ko ameriški predsednik vzleti tik preden letalo objame veliko "razdejanje", ki prihaja za njim in se tako reši najhujšega. Ja, tako se počutim in ne zavidam tistim, ki bodo trepetali za napredovanje v višji letnik. Še manj pa trenutno situacijo privoščim generacijam, ki prihajajo za nami (3.letnik in t.i. bolonjci), za katere pa sploh ne morem razumeti, zakaj so se jih tako lotili. Priznam in moram povedati, da zadev pravzaprav ne poznam in ne razumem najboljše, zato morda ni primerno, da tukaj sploh pišem o teh stvareh. Ne poznam pa jih za to, ker se z njimi nimam časa (in interesa) ukvarat, bi pa bilo zanimivo priti stvari do dna in predvsem preveriti, kakšne so dejansko zakonske pravice in dolžnosti vodstva fakultete. Izven zakona se v Sloveniji itak dogaja marsikaj in zakaj bi bilo na našem faksu kaj drugače. Pa ne trdim, da so zadeve nelegalne, kot bi me lahko morda kdo razumel. Še najmanj pa koga obtožujem, da dela karkoli narobe. Enostavno sem del tiste šibkejše strani in se na pol podzavestno branim, čeprav (zaenkrat) še nisem občutil škode na moj račun. Saj veste, če gre kamion v križišče ima vedno prednost, pa čeprav je prihajal iz stranske ceste. Če pa ti kot voznik avtomobila (recimo, da nismo več motoristi) misliš, da kamion nima prednosti, potem pa izvoli naprej po prednostni cesti. Daleč zagotovo ne boš prišel, vprašanje je tudi če živ. Temu se reče tudi zakon močnejšega. Še enkrat naj poudarim, da mi ni čisto jasno, kakšno je stanje na omenjenem področju in kako bi moralo biti. A če poleg vsem tudi meni - detektivski žilici, ni jasno (:P), potem to že pomeni, da nekaj smrdi.
Toliko za zdaj, več o tem morda kdaj drugič, ko bo tudi več znanega.
Verjamem, da nisem nikogar izpostavil in posledično prizadel ali užalil, čeprav je jasno, da bi si želel kričati. Na faksu pač ni več tako kot včasih in zato niso krivi vsi, ki vsakodnevno (nekateri seveda manj, a ti tako ali tako ne moremo odgovarjati;) ) obiskujejo to ustanovo na Aškerčevi ulici v Ljubljani. Študenti 4.letnika farmacije pa smo rahlo "nadrkani", eni v centru mesta, drugi v hribih, tretji (v tem času srečneži) na morju, vsi pa za knjigami...
Čez dober mesec, se razume.
LP, Gomićić
Classic 90's summer classic:
Danes sem imel zadnji izpit v, kakor mi temu radi pravimo, poletnem izpitnem obdobju in čeprav še nimam potrdila (rezultata), da sem padel, sem v to prepričan. Današnji izpit je bil res težek. Že snov sama po sebi ni ravno gimnazijska, potem pa dobiš v roke izpit, v katerega večino časa zgolj gledaš. In čeprav si že dva dni prej pripravljen oz siguren v to, da ga boš zgolj gledal, si na koncu vseeno zaprepaščen, ko vidiš, kako malo znaš.
In to konec koncev niti ni tako slabo, kot izgleda na prvi pogled, saj nimam nobene in nikakršne, niti minimalne volje po dodatnem učenju za ustni izpit. Težko pričakovane in gledajoč slehernemu v oči si lahko priznamo, da tudi zaslužene počitnice, so tu. Zadnji teden je bil prava muka, tečen sem bil tako iz leve, kot iz desne, danes pa te psihične napore polne stresa plačujem od zgoraj in spodaj. Počutim se neprespanega (verjetno ker tudi sem) in utrujenega, prav tako moram konstantno razmišljat, kateri dan je danes, kar pa ni dovolj, da automatično potem vem, kateri bo jutri. Zanimivo, kajne? A mene to ne preseneča, toliko se že poznam.
O stvareh, ki se dogajajo na naši fakulteti bi veljalo razpravljati kje drugje, morda v Senatu naše fakultete, ki zadnje čase očitno dela v škodo študentom. Kolikor vidim in razumem je luksuza (to je izraz, ki označuje, kako lepo nam je na faksu) je vse manj, način študija pa je vse težji. Glavna stvar so pogoji za vpis v višji letnik, ki jih v določeni meri spreminjajo kar sredi leta, česar po 66.členu ne vem katerega zakona ne bi smeli. Sam se (na mojo srečo sem si pogojni vpis privarčeval za letos) počutim, kot da sem tekel 30 km in v zadnjem trenutku skočil na deblo trdnega drevesa, besnemu in renčečemu Pitbullu pod mano pa je uspelo strgati zgolj spodnji rob hlačnice.. Oz. če se izrazim bolj filmsko ....če ste gledali Indipendence day, ko ameriški predsednik vzleti tik preden letalo objame veliko "razdejanje", ki prihaja za njim in se tako reši najhujšega. Ja, tako se počutim in ne zavidam tistim, ki bodo trepetali za napredovanje v višji letnik. Še manj pa trenutno situacijo privoščim generacijam, ki prihajajo za nami (3.letnik in t.i. bolonjci), za katere pa sploh ne morem razumeti, zakaj so se jih tako lotili. Priznam in moram povedati, da zadev pravzaprav ne poznam in ne razumem najboljše, zato morda ni primerno, da tukaj sploh pišem o teh stvareh. Ne poznam pa jih za to, ker se z njimi nimam časa (in interesa) ukvarat, bi pa bilo zanimivo priti stvari do dna in predvsem preveriti, kakšne so dejansko zakonske pravice in dolžnosti vodstva fakultete. Izven zakona se v Sloveniji itak dogaja marsikaj in zakaj bi bilo na našem faksu kaj drugače. Pa ne trdim, da so zadeve nelegalne, kot bi me lahko morda kdo razumel. Še najmanj pa koga obtožujem, da dela karkoli narobe. Enostavno sem del tiste šibkejše strani in se na pol podzavestno branim, čeprav (zaenkrat) še nisem občutil škode na moj račun. Saj veste, če gre kamion v križišče ima vedno prednost, pa čeprav je prihajal iz stranske ceste. Če pa ti kot voznik avtomobila (recimo, da nismo več motoristi) misliš, da kamion nima prednosti, potem pa izvoli naprej po prednostni cesti. Daleč zagotovo ne boš prišel, vprašanje je tudi če živ. Temu se reče tudi zakon močnejšega. Še enkrat naj poudarim, da mi ni čisto jasno, kakšno je stanje na omenjenem področju in kako bi moralo biti. A če poleg vsem tudi meni - detektivski žilici, ni jasno (:P), potem to že pomeni, da nekaj smrdi.
Toliko za zdaj, več o tem morda kdaj drugič, ko bo tudi več znanega.
Verjamem, da nisem nikogar izpostavil in posledično prizadel ali užalil, čeprav je jasno, da bi si želel kričati. Na faksu pač ni več tako kot včasih in zato niso krivi vsi, ki vsakodnevno (nekateri seveda manj, a ti tako ali tako ne moremo odgovarjati;) ) obiskujejo to ustanovo na Aškerčevi ulici v Ljubljani. Študenti 4.letnika farmacije pa smo rahlo "nadrkani", eni v centru mesta, drugi v hribih, tretji (v tem času srečneži) na morju, vsi pa za knjigami...
Čez dober mesec, se razume.
LP, Gomićić
Classic 90's summer classic:
Naročite se na:
Objave (Atom)