Ljudje so različni -> tudi žleht

Evo mene, spet se javljam, tokrat ob malo bolj pozni (zgodnji) uri, ampak kaj naj, če me je sedaj primlo.

Kaj novega v teh dneh? Nič, Rumena noč je prvič odkar pomnim minila brez moje prisotnosti (hvala Bogu), ker sem tekom prejšnjih let ugotovil, da je to postala prav blesava prireditev, polna pijancev, drogerašev, klošarjev, poscanih površin, pobruhanih zidov in s pivom politih miz in še tako zakotnih zidkov, kamor bi za trenutek lahko posedel svojo zadnjico. Edina svetla točka je ognjemet, ki ga v soboto vsi nestrpno pričakujejo, po tem pa počasi začno ljudje zapuščati osrednja prizorišča in se umaknejo-normalni v svoje domove ali v nek odročen kraj spit v miru še zadnje pivo, nenormalni pa v spalne vreče skoraj na sredo glavne koprske ceste.

Jaz sem v soboto delal v kafiču in mi v bistvu ni veliko manjkalo. Družba je zmeraj, taka ali drugačna, če pa mi kakšen zatežen forešt teži ga mirno in razumno odslovim.
Sicer je pa dejansko res, da kot natakar doživiš vsega. Pohvale tu, kritike tam, grožnje tu spet mancie tam...Kot vedno se tudi tokrat Ne bom dosti sekiral zaradi vsega skupaj. Tu sem zato, ker sem bil med letom kolikor toliko iznajdljiv in sem s šolo dobro opravil.

Danes je .. petek, ura je 00:25. Ta teden sem pričel s "treningi" (opravil sem že neverjetne 3:P) skupaj s tovarišem Klevo, ki nama redno odpira dvorano. Danes sem si v "special games", jaz priigral pijačo, tako da sva tukaj poravnana. Ob slednji sva se dosti pogovarjala o raznih stvareh, na koncu pa pristala (priznam) pri opravljanju, delila to kar opaziva okoli nas in ugotovila, da dejansko so ljudje (predvsem dekleta) dandanes taki glumci, da to ne moreš verjet (kot bi rekel Javšnik). Na portalu www.obala.net imam na svoji predstavitveni strani originalni sestavek Marca Mazzolija, voditelja meni najbolj priljubljene oddaje Zoo di 105 (v italijanščini)
... naj ga prevedem v Slovenščino...

"Se je tudi vam zgodilo, da vam je oseba, ki ste ji zaupali obrnila hrbet?
Beh, jaz sem jih srečal že veliko v svojem življenju. Ljudje, ki so se prikazovali kot pravi prijatelji in so mi ga ob prvi priložnosti zabili v rit, ostali, ki so priznavali, da me ljubijo in ob prvem problemu so me pustili v dreku, brez da so mi razjasnili zakaj (in celo preko smsa, s čimer so pokazali, da so brez jajc), ostali, ki so v tvoji družbi samo zaradi tega, da bi lahko bili del tvojega delovnega ambienta, zaradi udobja ecc., ecc...

Ma pejte v rit, seronje!"

in dejansko je tako...vedno več jih je takih...in starejši kot bom, več jih bom spoznal.

...ko si zlomljen jih ni nikjer...potem te rabijo, te vidijo...so sami nemočni...te pozdravijo, se ti nasmehnejo...
potem so spet v družbi, nasmejani...ti si sam...ob srečanju pogledajo stran in se smejijo drugim...ali pa si ti v družbi, jih, ko so sami uvedeš v družbo in potem se celo dogaja, da te oni zamenjajo v tej družbi...skratka res zanimivo.
Ljudje so glumci in to veliki. Zelo veliki. Edino škoda za njih (če pogledam ljudi okoli sebe), da jaz nisem neumen in da bolj kot se mi veča dioptrija, boljše vidim (čudno, a je res...). Pazljiv je treba bit in dobro premislit s kom in kako se povezujemo. In ne pozabiti, da ne smemo pokazat vsega kar imamo in znamo, saj nas bodo (bližnji) ljudje okradli še preden bomo sešteli "ves denar".


Kenny Loggins - Dangerzone



LP