Folk ni resen

Pisal se je ponedeljek, 10.grudna dvatisočsedmega. Morda se sliši, da je bilo to dolgo nazaj, a je lahko ugotoviti, da je bilo to včeraj, zato bom s še svežimi spomini napisal blog.
Dan se je zame začel z zvonenjem mobitelove budilke ob 6.45...Tuš, bus, faks...standardni postopek za težka jutra. Po končanem dolgčasu organske kemije se s kolego Ferjancem odločiva, da bova odmor izkoristila za nekaj prepotrebnih dodatnih minut spanja. Na sedežih desnega zgornjega kota predavalnice je sprva vse potekalo kot po maslu, nakar na pol pričakovano, na pol začudeno nad sabo zaslišim: "Kva je Gomi, a uš spal?....". To je bil seveda kolega Gartner, ki je poleg tega, da je vedno pameten ko je treba, tudi vedno pameten, ko ni treba. Nekako sem mu zmrmljal, da z njim nimam kaj debatirat in zadeva je spet potekala naprej kot po maslu. A ne za dolgo. Za njim je kmalu prišla nova drkonja, prleški Don Juan Iztok, ki je povedal naslednje: " Pa gomi ej, na faksu, si, ne moreš spat tuki vejš?! Kaj se zdaj to pravi hahahaha". Pomislil sem: Kakšni hinavci so tej ljudje...ne moreš verjeti...te zajebavajo čim je šansa. Sej sem skoraj vedno za štos, ampak takrat očitno nisem bil. Kar me je dodatno bolelo je bilo to, da Ferjanc eno vrsto spodaj ni imel teh problemov in sem jaz naje*** predvsem zaradi lokacije. No, tudi Dovnika sem, zdaj ne vem več kako točno, utišal....Ahhh...Folk ni resen.
In ponovno sem zaprl oči in se zamislil, kako mi je lepo. Naenkrat pa nad menoj zaslišim neko šumenje. "Kaj je zdej spet?!" sem si rekel odprl oči in videl flaško Za Harmony, kako se počasi z zgornjim delom vrti v smeri mojih oči. Flljjuf...in sem bil moker, majica pa mi še danes diši po vonju bele breskve. :S Do včeraj nisem vedel, da je ta pijača dejansko kar koncentrirana. Seveda sem se povsem razjezil, fanta poslal v vse možne kraje, in ga vprašal, kako je lahko takšna piz**?! Ampak res, kako so lahko ljudje taki smradi, da ti pokvarijo najlepše trenutke dneva...? Kako? Kaj jih vodi do take škodoželjnosti? Moje psihološke raziskave še niso tako daleč, tako da ne vem. Mi ne privoščijo? Že res, da se spi doma in ne na faksu, pa vendarle...takrat sem bil potreben spanja in zaradi določenih šumarjev nisem imel te možnosti. Folk ni resen!
Khm...dodatno nervozo so v meni povzročili kolega Repovž in kolega Kovačič, ki so se zraven le smejali in čakali, kdaj bom koga napadel, da lahko gredo vsi skupaj name in me premlatijo pred vsemi farmacevtkami. Raje sem se pametno vzdržal in se posvetil sudokuju, kjer počasi postajam pravi majstor, še leto nazaj pa nisem rešil nobenega, pa če sem se tri dni matral. Uglavnem fantje...povem vam...vsi boste dobili paket, ampak 1:1! :)

Po faksu je sledilo kosilo. Anekdot sto in sto...pa ne bi o tem, ker itak Folk ni resen!
Po kosilu sem šel kupit bone...kakšna dogodivščina. Folk ni resen.
Stojim v vrsti, za mano se pogovarjata dva, očitno FDVjevca, ko prvi vpraša drugega: "Koliko bonov boš kupil?"
Drugi mu odgovori: "Ma točno 3 bom kupil!"
Pa kaj vam ni jasno? Čakaš tu pol ure za tri bone? In vsi čakamo zaradi takih kretenov, ki hodijo kupovat 3 bone, čez tri dni pride spet, in čez tri dni spet....zmeraj po tri bone?! Folk ni resen.
Ravno zadnjič sva se z bratom pogovarjala o tem, kaj bi bilo potrebno storiti. Tistim, ki kupijo vse bone naenkrat dati kakšno nagrado. Ali pa uvesti pravilo, da se bone lahko kupuje le 2x na mesec. Kolikor kupiš, kupiš. Neskončne vrste me večkrat spravijo ob živce a tak je pač sistem. Bolj pa me je spravilo ob živce naslednje:
Ko sem včeraj kupil bone, sem bil res vesel. Vsak študent ve, da je neizmerno veselje, ko se spravi iz tistega zatohlega prostora. Preštel sem vrnjen denar in se širokih ust odpravil domov. In kaj ugotovim danes zjutraj??? Da mi je prodajalka bonov namesto treh bonov za Strojno menzo prodala bone za menzo Fakultete za elektrotehniko.
Pa sej ne moreš verjet! FOLK NI RESEN! PA KAJ JE S TEMI LJUDMI?

KAJ SE DANES DOGAJA?!?!?!!??!?!!? SKORAJ VSI SO ŠLI PO KISLEM!
Da ne govorim o tem, da nekateri hodijo okoli in ubijajo ljudi, včasih več kot 10 ljudi in ko greš žurat ne veš če boš preživel, ...in ne vem, menjujejo reprezentančne trenerje en mesec pred prvenstvom, igralci nočejo igrati za svoj grb, ljudje te nič hudega slutečega pljunejo na cesti (mojo prijateljico so tako), prodajajo ti narobe baterije, narobe bone, polivajo te po obrazu medtem ko spiš, prijatelji ti nočejo pomagati pri menjavi bonov, ki jih ti ne rabiš (kar ni tvoja krivda) oni pa, čeprav ne zdaj ampak čez 2 mesca pa zagotovo (Krivičič!)....



Jaz sem resen, zato se grem zdaj pripravit na današnje vaje iz Farmacevtske tehnologije, čeprav bo Gartner spet vedu dve več kot knjiga in s tem 4 več od mene...pa vendarle :)
Adios amigos, kolikor vas je še ostalo... ;)

LP
Gomi