Na absolventskem izletu je bil naš šofer legenda Hilarij. Imeli smo ga radi in on je imel rad nas. V bistvu ne vem kdo je imel koga prvi rad, vem samo, da smo se imeli radi in se trudili bit kolegialni eni z drugim.
Hilarij je bil močan mož, rahlo okrogle postave, habsburško rdečih ličk. Nosil je TOPGUN sončna očala, pod katerimi je izstopal TOMCRUISE nos, značilno okrašen s Hilarijbrki..........
Hilarij je bil res legenda. A ni bil edini tak. Na italijanskem postajališču sem, kot veliko ostalih, tudi jaz odšel spraznit zaloge iz mehurja. Ko sem prišel ven sem ob mizici ob WCjih zagledal Hilarija z eno žensko. Ni mi bilo jasno od kje Hilariju tista ženska, saj je na avtobusu prej nisem videl. Pač nisem. Očitno pelje ženo na Zakintos. S Hilarijem smo upalili debato. Nakar mi ženska reče, da je iz Izole. "Pa kako iz Izole?!" A Hilarij? Isto? "Isto".
Hilarij je iz obale? Ne me je***! Govorim z njima minuto, dve, štiri.... Nakar me iz avtobusa pokliče znan glas. Pogledam levo in nisem videl nikogar. Nikogar, razen Hilarija, živčnega z rokami na volanu, brez TOPGUN sončnih očal, a z značilnim TOMCRUISE nosom, pod katerim so izstopali Hilarijbrki...al kako že. Kakorkoli. Naredil sem "muuuuu, ma ti nisi on?!".
Sledil je lep pozdrav, opravičilo, nakar me je ponovno poklical vodič. Gremo al ne gremo?
"Evo ja, grem, grem! (ma kam grem, če je Hilarij tukaj!??!)". Ne morem verjet. Hilarija ni tukaj. Hilarij je na busu. Živčen. In mogoče sploh ni iz Izole!
Lp, Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar