Drugače sem ok, čeprav se moram spet učit. Jutri (petek 17.) imam kolokvij ob šestih, pol pa žurka.
... samo par misli, tako, za lahko noč.
V življenju so trenutki, ko koga izgubiš, so trenutki, ko izgubiš nekaj.
So trenutki ko sedanjost boli, in gledanje v preteklost ali prihodnost ne spremeni ničesar.
Vidiš samo črn madež, nevihto.
So trenutki ko zmagaš, res je, ko izenačiš, ali izgubiš. Ko pustiš, ali podvojiš.
So trenutki, ko te dejansko briga za vse. Za vse.
So tudi trenutki, ko izgubiš sebe in ko izgubiš lahko dejansko vse. Kot npr. ljudje v v naravnih katastrofah. Ali v casinoju.
Jaz sem v svojem življenju izgubil že zelo dosti. In dosti sem našel nazaj. Za nekaterimi stvarmi mi je žal, za drugimi ne.
Izgubil sem najboljšo žogo, izgubil sem ključe v kanalizaciji.
Izgubil sem kolo, ker so mi ga ukradli.
Izgubil sem prijatelja zaradi droge. Drugega v prometni nesreči.
Izgubil sem punco, ker sem jo preveč ljubil. In tisoč drugih, ker jih nisem ljubil niti malo.
Izgubil sem zaupanje v državo, ko gledam kaj se vse dogaja okoli.
Izgubil sem impulz za borbo v tisto kar verjamem.
Izgubil sem finale, igro briškule, avtobus, ki bi me moral odpeljati domov.
Izgubil sem nedolžnost z žensko, ki je bila starejša od mene.
Izgubil sem vero. Idejo o pravici. Včasih izgubljam spanec. In čistoto mojih dvajsetih let.
Izgubil sem voljo do naučiti se plesa, do postati nekaj več.
Izgubil sem priložnost za biti tiho, in za govoriti, ko imam priložnost za to.
Izgubil sem nekaj dioptrije. Mlečne in modrostne zobe. In tudi nekaj las.
Izgubil sem priložnost za izreči opravičilo. In za ga sprejeti, ko mi ga je kdo ponujal.
Izgubil sem nekaj sorodnikov. Rad sem jih imel.
Izgubil sem leče, zvezke, najljubšo majico, mobitel, copate... Izgubil sem mačko in psa. Niti vedel nisem kdaj in kako.
Izgubil sem film na televiziji, radijsko oddajo, praznovanja rojstnih dni.
Izgubil sem diplome, slike in ostale spominke na lepe trenutke svojega življenja.
V svojem življenju sem res že veliko izgubil.
Ampak nekaj najdem vedno. Kjerkoli. V objemu prijatelja, v žepu stare jakne, v nasmehu naključnega, v očeh otroka, v kozarcu vina, v knjigi, v filmu, na cdju. V delu svojega srca, ki niti nisem vedel, kje se skriva. Obstaja nekaj, česar enostavno ne morem izgubiti...
Ta stvar je upanje. Zame. Za vas. Za vse nas. Jaz bom vedno upal.
Khm...pa dajmo eno optimistično :)
Ajt.
Gomi
5 komentarjev:
Ojla, na obali je sonce...lepo, toplo, prijetno. Tega se ne da izgubiti ;-)
Ful lep zapis, ki človeku seže do srca. Žal ljudje prepozno ugotovimo, kaj imamo in se še potrudimo, da tisto lepo uničimo. Vendar dobiti nazaj je težko in včasih nemogoče. Zato je potrebno iti naprej in gledati pozitivno pa čeprav včasih ne vidimo svetlobe…jo je potrebno poiskati. Tudi, ko je človeku še tako hudo in misli, da ni rešitve, je potrebno pomisliti na tiste, ki so bolni in prizadeti. Čeprav v trenutku ne vidiš rešitve za svoje težave, a imaš pa vseeno zdrav um in telo, ki sta največje bogastvo ter prijatelje, ki ti stojijo ob stari. Za konec pa…Vedno je toliko svetlobe, da je upanje in vedno je tako temno, da ni upanja. Ti se pa odločiš v kaj boš verjel. Veliko sreče pri ponovnem vzponu. :))
Hehe, na obali bo jutri sneg, in to ne bo prvič.:)
Ma jaz trenutno nimam dosti težav in za večino teh, ki jih mam, tudi vidim rešitev.
Blog ni mišljen kot nekaj kar hočem povedati samo v zvezi z mano ampak nekaj kar se je verjetno zgodilo večini ljudi na tem svetu. In tako tudi meni. Delno je seveda tudi izliv čustev, a je predvsem izliv misli, kot sem napovedal na začetku.
Da je tako temno, da ni upanja ne bi rekel, to je proti moji tezi. Čeprav je včasih v praksi dejansko tako, če te npr. nekdo 100x ustreli v glavo (se opravičujem za tak primer) ni upanja, da boš preživel.
Sreče pa tako ali tako ni nikoli preveč in je vsekakor dobrodošla, pa naj bo vzpon ali padec.
Ufffff...Sem že postajal zaskrbljen, da ti je ljubljanski smog načel auro. Vdahni jutranji mraz po prijetnem večeru s prijatelji. Boš občutil...paše!
Uuuu, hvala ti! :) Ku sm že mislna, da sm zgubila vero u današnje fante in možnost, da učasih tudi kej čutijo! ;D
Objavite komentar