20 februar, 2011

20.02.20...11

En lep Ciao iz rodne Izole.
Najprej bi si rad na blogu čestital za rojstni dan. 10 dni kasneje, kot bi se spodobilo za to, ampak recimo da si sam sebi oprostim za to. Zavedam se namreč, da sem bil v preteklih dneh zelo na tesnem s časom in ob raznih praznovanjih je izostalo prav tisto na blogu.

Skratka, želim si, da bi bil zdrav, vesel, srečen... In da bi v 24. letu (kar pomeni, da sem 10.02 dopolnil 23 let ;)) starosti dokončal vse izpite in uspešno oddelal praktično usposabljanje v eni od izolskih lekarn. In da bi se lahko še naprej ukvarjal z rokometom, prepeval lepe pesmi in se družil s svojimi bližnjimi in prijatelji, kar se, kot ugotavljam, dogaja preredko....

Glasbeno željo pa želim tokrat posvetiti nekaj dni pred mojim rojstnim dnem (6.2.2011) preminulemu odličnemu kitaristu Gary Moore-u. Komad je meni res eden boljših in verjetno se ga ne bom nikoli naveličal poslušati.


Lahko bi sam sebe vprašal, kaj sedaj počnem na internetu. Ob taki uri. 1:59. Pa ne morem verjet. Zakaj le?
Nekateri sovrstniki žurajo, drugi počivajo, ker jih jutri kljub temu da je nedelja čaka težek dan. Tretji se učijo, ker se sredi izpitnega obdobja tudi na tako noč ne morejo upreti piflanju. Četrti počivajo in sanjajo o rokometni tekmi, ki jih čaka jutri. Med slednjimi bi moral biti tudi jaz, ampak sem se žal ta teden odpovedal športu zaradi raznih stvari. Med temi prednjači slabo psihofizično stanje. Manjše poškodbe me pestijo že dobra dva tedna (bolečine v desni rami in komolcu, trebuhu in hrbtu...). Temu pa se je sedaj pridružil še nekakšen izbruh izpuščajev, ki po do sedaj laično prebranem gradivu kažejo na izbruh virusa Zoster (nisem še prepričan ali Herpes ali Varicella, čeprav se bolj nagibam k prvemu). V ponedeljek imam namen obiskati zdravnico in se ji spovedati po dolgem in počez, vključno s komentarjem na vreme. Ni prvič, da tožim nad slabim počutjem in nezmožnostjo treniranja, a samo ob misli na to, da bi kmalu končal s tem me strese, kot da bi dal prst v vtičnico od 500 Voltov.

Medtem pa moj prijatelj Marin Medak rutinirano vesla okoli obale Južne Koreje in postavlja svojevrstne mejnike za slovenski morski kajak.
Poglejte si to sceno na http://www.marinmedak.com/


Bravo Marine!

Lp, Gomi

Ni komentarjev: