20 februar, 2011

Nekaj "ciglov" iz Gomijevega zidu...

Dobro, da sem slabši kot ponavadi sem povedal že v prejšnjem blogu. Tukaj se skriva pravi razlog, zakaj sem zdaj buden (ko je ura že 2.25). Ker se mi niti ne spi toliko. Ker sem šel spat včeraj ob 22.30 in spal do danes do 12.00. In ob 16.30 sem šel spet spat vse do 20.30, ko sem pogledal dva filma + zaključek Sanrema. Zmagovalec je Roberto Vecchione. Po slovensko bi to ime prevedli v Robert Starc. Da ne boste nevedni kot moj prijatelj iz gorenjskega konca...



No, tudi to moje spanje ne zgolj posledica bolezni. V četrtek sem namreč pisal kolokvij iz Analize zdravil. Ja, to je tisto kar sem se učil 5 dni pred in 5 dni po rojstnem dnevu, med rojstnim dnevom pa pač ne, sicer bi porušil to prelestno časovno simetrijo. In verjamete ali ne, ob samem pisanju in računanju mi sploh ni šlo slabo. Ne vem sicer, če mi je šlo dobro, ampak to bomo videli v petek, ko dobim rezultate. Žal pa rezultati izpita "Stabilnost zdravil" niso bili preveč spodbudni in glede na razliko v željah in relanostjo, sem se odločil poizkusiti še enkrat (septembra??). Sedemka mi v tem trenutku ne predstavlja zadostnega razloga za veselje. Nekateri sicer sumijo, da sem res hudo hudo bolan, a jaz samo delam na tem, da si ne bi zaprl nekaterih vrat za v prihodnje.

Po kolokviju smo s kolegi iz faksa praznovali trojni (Nikin, Mihov (priznam, da sem v googlu preveril, kako se sklanja) in moj-Rokov:P) rojstni dan. Bilo je precej opuštene situacije, nekateri so pretiravali tako, drugi drugače, večina pa jih je bila v željenem povprečju in skupaj smo obujali spomine na pretekla leta. Predvsem pa smo se strinjali, da so take fešte več kot dobrodošle in edini pravi način, za kvalitetno preživljanje študentskih let.
Kakšna slika iz dogodka morda v prihodnje, saj jih trenutno še nisem videl niti sam, bi se pa na tem mestu (še enkrat) zahvalil vsem, ki smo se praznovanja udeležili.

Februar zaenkrat povsem upravičuje sloves najbolj pestrega meseca nasploh. Komaj dve tretjini sta ga minili in strah me je, da me bo utrudil še bolj. Ampak to je to, sicer o čem bom lahko govoril otrokom?

Lp, Gomi

Ni komentarjev: