30 julij, 2011

Ločeno zbiranje odpadkov

Če me spomin ne vara, nisem v rani mladosti nikoli ločeval odpadkov. Smeti so bile smeti. In ko je kdo v hiši zaukazal "vrži v smeti" oz. "to je za v smeti", je bila posledica jasna: odprl sem omaro pod umivalnikom in vrgel odpadek v takoimenovani koš za smeti (od tu naprej imenovan koš). Vse lepo in prav. "Odnesi smeti" je bil drugi ukaz. Vzel sem koš v roke, ga odnesel do kante za smeti (pojmoval sem jo kot nekaj, kar je večje od koša in manjše od kontejnerja), kamor sem odvrgel zavezano vrečko iz koša za smeti. Potem so prišli smetarji in to kanto izpraznili v velik in zelo glasen tovornjak, ki je povrhu vsega vozil še v rikverc in pri tem tečno piskal. Tako smo vsi vedeli, kdo je v ulici. In navdušeno ugotovili, da iz kante čez pet minut ne bo več smrdelo po pokvarjenih ribah ali prekuhanem paradižniku. In nošenje smeti "ven" je postalo prijetnejše opravilo..

Ja, tako je bilo v rani mladosti, tako.

V Izoli ločujemo odpadke dobrih deset let. Pa smo še vseeno tista obalna občina, ki ima glede ločenega zbiranja odpadkov najdaljši staž. Vsakih dobrih sto metrov (od oka) so postavljeni trije manjši kontejnerji (pravijo jim tudi ekološki otočki, pa ne morem verjet ... glede na velikost bi jih lahko imenoval tudi velike kante za smeti ... v nadaljevanju kontejnerji)....V enega smo metali steklo, v drugega papir, v tretjega pa plastenke in pločevinke. Tako je pisalo na njih. Tudi odprtine v njih so bile namenjene bolj kot ne temu. Da "flaše" različnih tipov enostavno vržeš skozi okroglo luknjo, papir pa skozi pravokotno odprtino v stilu poštnega nabiralnika. Doma nismo imeli nikoli posebnih košev za smeti. Bil je eden. Večje "flaše" različnih tipov smo, če je le vreme omogočalo, po raznih večjih kosilih itd. redno nosili v za to namenjene kontejnerje. Vse ostalo je šlo v generalne odpadke, vključno z večino papirja (razne večje kartone ipd. sem se vseeno potrudil zmečkat in jih vreči v kaselc kontejner za papir. Če sem pošten v Ljubljani nikoli nisem ločeval. Dobro, če sem imel za vreči račun v smeti in sem izbiral med tremi kontejnerji sem sevedal izbral tistega za papir, a smeti od doma sem enostavno vrgel med generalne odpadke. Danes, ko je ločevanje odpadkov že tako uveljavljeno, me je ob tem kar sram. Ampak meni je bilo tako enostavneje, odpadkov ni bilo veliko (v stanovanju sem bil zadnja leta pretežno sam) in nisem videl velikega smisla, da bi odpadke striktno ločeval. Sedaj je malce drugače, počasi dojemam, da je to vendarle smiselno, higiensko ter varčno in učinkovito.
"Dobro", si rečem. Bom pač ločeval, tako kot počne 90% osveščenih in ne brezbrižnih (brezbrižno je lepša beseda za jebivetrsko) ljudi. Še posebej, ker smo v Jagodju dobili novejše kontejnerje z novimi slikicami. Pa začnimo s primerom:

- V omari se v kotu skriva Riž s pretečenm rokom trajanja. Kakšno leto. Dejmo reči, da bi bil še užiten, glede na to, da se nahaja v skorajda popolnoma suhem okolju. Po naše bi lahko rekli, da je mikrobiološko stabilen op.a. ;) Vseeno se v skladu s prehranskimi smernicami odločim, da ga ne bomo skuhal. V starih časih, bi vrgel škatlo v koš za smeti, te smeti v kanto in tako naprej.
Danes odprem kartonsko škatlo in vidim, da se v plastični (kaj je tisto sploh plastika, ali pač ni?) vrečki nahaja nekaj biološkega. Vrhunsko. Odprem vrečko, hvala bogu ne zasmrdi (morda bi bilo dobro vseeno skuhat? ;) ), vržem rižeke v bio kontejner (ja, tudi tega imamo po novem), plastično vrečko v plastiko, ter karton v papir. Good boy.
- Primer 2: Stopljena čokolada od piškotov v kartonski embalaži domačice. Ne vem, verjetno bi jo moral oprati ter folijo, ki je notri, ločiti od kartona. Ne verjamem, da je kontejner (zbiralnik?) za papir namenjen foliji, še manj pa ostankom čokolade. Gomi se sprašuje pred kontejnerjem kaj naj naredi. Pogleda levo in desno, nikjer nobenega - celotna embalaža konča v kontejnerju za papir. Priznam. Sem v prekršku?

Primerov je seveda še sto in sto. Vsak dan kakšen. Bi moral papirček od plastenke strgati dol iz nje? Moram počakati na kakšno hujšo nesrečo, da darujem njen pokrovček?

Seveda pa so kolegi na komunalah iznašli tudi izhod v sili, ki sem jo, kot sem že omenil, redno prakticiral v prestolnici. Čeprav ni bilo sile. Kanta za smeti pred vsakim gospodinjstvom. Na njej piše "Ostali odpadki". Pa še bližje je kot kontejnerji. In ko sem res v dilemi, vržem odpadek tja. Ampak obljubljam, da bo tega čimmanj mogoče. Kaj pa mi drugega ostane?

LP, Gomi

1 komentar:

David pravi ...

Ta ma tudi podobne težave: http://www.reportermilan.eu/wp-content/uploads/locevanje-bioloskih-odpadkov-296.mp3

:)