Čutim, da mi nekaj manjka...

Ponovno pozdravljeni.
No končno sem spet doma v rodni Izoli in kljub grdemu vremenu uživam v tem, kar me vedno znova pričaka ob vikendih - nenazadnje že dobra hrana in pijača.
Me ni bilo na blogu kar nekaj dni, pa saj nisem imel kaj pametnega za napisat (kot vedno:P). Skratka, življenje teče dalje in izpiti odhajajo in prihajajo še hitreje. Še vedno je na prvem mestu faks in temu se bom posvetil na začetku.
Naj vas seznanim s trenunto znanimi rezultati:P

Fizika - pisno narejeno z 7, možnosti za 8 so precejšnje, a se bo potrebno vsaj malo izkazati na popravnem kolokviju v torek ob 8.00.

Anorganska kemija - pisno narejeno z 8

Histologija vaje - opr. (7/10)

V bistvu ni da ni. Še malo in bom končal letnik. Ne saj se samo šalim, kot bi reku Šala, ni čisto tako. V sredo me čaka izpit iz Anatomije in histologije, ki bi ga po vseh standardih moral opraviti vsaj z 6 (sem se naučil od Azima, očitno tudi meni ni več jasno, da z manj itak ne moreš opraviti), v petek pa izpit iz analizne kemije, ki bi ga po vseh standardih moral pasti, saj je to kar težka zadeva.

Danes mi je eden izmed vzornikov Korasa ponovno dal navdih za določene stvari in sicer sem se spomnil moje bližnje preteklosti (daljna ne obstaja, saj imam šele rosnih 19), ki skoraj v nobenem primeru ne more bit povezana s čim drugim kot z rokometom. Žal sem tega mojega prijatelja v zadnjem mesecu postavil povsem v kot, pa še tam ga ne vidim. Pa ni vse v igri in tekmah ampak tudi v družbi, doživetjh tu in tam. To kar predstavljata dva filmčka (video ni pomemben, pomemben je audio) je scena, ki se je neštetokrat ponovila med rokometnim druženjem, če ne v taki pa v zelo podobni obliki, predvsem na gostovanjih, od katerih smo se sicer vračali v takem in drugačnem razpoloženju a vedno z mislijo, da je najpomembnejše druženje in skrbenje za duha in telo.

Dean Dolenc & co.


David Ivančič & co.





Zdaj pa grem gledat nogometno tekmo Slovenija:Romunuja (ali Romunija, kot bi rekla moja tamala). Dajmo naši!
Lep pozdrav in na slišanje.