Kolumna

Danes sem zelo žalosten. Milan je včeraj na domačem stadionu v osmini finala lige prvakov izgubil z Arsenalom 0:2 in tako izpadel iz najelitnejšega klubskega tekmovanja. Mnogi mi sicer pravijo, da nima smisla objokovati včerajšnjega dogodka. Verjetno imajo prav, a čustev se ne da kar tako izbiti iz glave. "Saj je le ena tekma...". Ja res je bila ena, vendar ker je bila takšna kot je bila to pomeni da ne bo še pet tekem. Torej se gre za šest tekem in ne za eno. Da ne govorim o tem, kako so me danes sošolci napadali z opazkami: "Milan je podkupil sodnike", "Arsenal je prevladoval", "Kje sta bila Kaka in Pato?" ipd..

A poglejmo si stvar (šport) realno. AC Milan je včeraj sicer veljal za favorita, a nasproti je prišel izjemno dobro pošlihtan Arsenal, čeprav brez Rosickega, Eduarda, Toureja in Van Persieja. Očitno so se zelo dobro pripravili na Milan, kar po mojem mnenju niti ni težko, saj igrajo že 6 let na isti način. Trenerjev pač. Ne gledam nikomur v zobe, Carlo Ancelotti je odličen strateg, ki je v Milan prinesel precej več uspehov kot kar nekaj njegovih prehodnikov, čeprav so ti imeli prav tako odlično ekipo. Tokrat se jim ni izšlo vse po načrtu. Prevelika izčrpanost nosilcev igre zaradi ogromnega števila tekem (Italijanska liga+Ita. pokal+evropski superpokal+svetovni superpokal+Liga prvakov) je prinesla posledice in razloge za poraz že lažje najdemo. Temu dodajmo še poškodbe Seedorfa, Jankulovskega, Ronalda in Dide, ki so ob normalni formi vsi standardni člani prve enajsterice in hito dobimo recept za debakel. To se je tudi zgodilo. Res, da so domači drugi polčas vzpostavili ravnotežje, a zadnje pol ure v prvem polčasu ni bilo vredne take ekipe, takih navijačev, takega kluba. Velik klub je tudi Arsenal. Veliko jih je. Real Madrid, Juventus, Manchester united, Barcelona, Liverpool...Prav slednjima se je ob branjenju naslova zgodilo isto. Barca je lani izgubila prav z Liverpoolom, ki je takrat poraz doživel prav proti Milanu v finalu, leto prej pa je Redse izločila Benfica, prav tako "že" v osmini finala. To so zadeve, ki se dogajajo. Sploh v športu. Če pokažeš suverenost do osmine finala in tam dobiš ekipo, ki je na tvoji ravni se prav lahko zgodi da boš izpadel. Približno 50 procentov možnosti imaš za tak scenarij. Tokrat je Milan odnesel slabše. 2003, 2005, 2007 jo je odnesel boljše. Obetam si, da bo tudi 2009 tako. Sicer sem to optimistično napovedoval že za letos, a matematika mi skozi celo sezono ni dajala prav in žal je na koncu tudi zmagala. Nikoli nisem bil neki strokovnjak za nogomet, a to ekipo spremljam že nekaj časa. Nekaj bi po mojem mnenju vseeno bilo treba spremeniti. S takimi imeni si trenutno 5.mesto v ligi in konec sezone v ligi prvakov vsi težko zamišljamo. Je pa res, da so fantje v prvem delu sezone osvojili še dva pokala, zaradi katerih uradno še vedno veljajo za najboljšo in najtrofejnejšo ekipo na svetu, kar zagotovo ne gre zanemariti. Javnost pa na njihovo žalost/veselje posledično pričakuje vse več in več uspehov, kar je po svoje normalno nikakor pa razočaranje ob neuspehu ne sme biti preveliko (kakršno je npr. moje, a so mnogi pristaši v prestolnici mode še dosti slabše sprejeli vse skupaj).
Zdaj bom probal počasi odmislit to, saj smo dejansko bili zreli za poraz proti izjemni angleški ekipi, ki je bila enostavno rečeno boljša. Se zgodi. Taka je realnost v športu. Ni vsak dan nedelja in če bo pri Milanu še naprej vsak drugi dan, potem lahko damo vsi naši samo kapo dol in optimistično zremo v prihodnost.



Lp