04 april, 2010

Takle mamo

Po dolgem času spet pišem blog. Velikokrat mislim nanj. Res. Vsak dan vsaj enkrat. In med tem razmišljam, zakaj ne pridem pred računalnik in tudi kaj napišem. Ker je res veliko za napisat. Potem pa večino stvari pozabim in se tepem po glavi, ker vem, da bi to moralo biti zapisano, pa ni!
Razlogov je več, prvi je predvsem pomanjkanje časa. Čeprav priznam, glede na to koliko sem za računalnikom, bi si kaj lahko vzel 5 (glih za rečt eno številko) minut za kaj napisat.
Po 19.marcu sem se udeležil kar nekaj veselic, pri katerih sem bil vselej nekako v ospredju in imel pomembno vlogo. Tako ali drugače. Najboljše je bilo na maminem abrahamu, ko sem prvič pred eminentno publiko pel v živo v duetu še z enim in sicer Rolling stonese - Satisfaction. Sam nisem bil preveč zadovoljen nad svojim nastopom, saj sem se šele med pesmijo zavedel, kako težko besedilo je "tam nekje vmes". Drugi so me vljudno pohvalili in če ne bi imel toliko drugega dela, bi morda razmislil o prijavi na Slovenija ima talent. Oddaja ubija mrtve, tle ni debate. Nisem si še prišel na jasno, kaj je v njej dobrega, verjetno je to Peter Poles, ki strelja njemu značilne, drugače pa ena velika slovenska žalost. Še dobro, da na koncu zmaga samo eden (vsaj zdi se mi), kajti večina si jih tega niti približno ne zasluži. Jaz sem pač strog in pri meni bi jih 99% dobilo NE, seveda dokler mi ne bi razložili, da jih vsaj 40% moram spustit naprej. Bodi dovolj o tej burleski.
Mimogrede, čez nekaj dni smo imeli predabsolventski žur, in pred tem smo se dobili pri prijateljici. Tam smo tudi imeli karaoke, a sem pri vseh pesmih fušal da je bilo grdo videt. Bil sem deležen posmeha...vse dokler nisem pel na pesem Britney Spears. Bolje išta nego ništa pravim jaz, čeprav v tem primeru bi bilo mogoče bolje ništa...;)

To zimsko izpitno obdobje se vleče in vleče. Danes je velika noč in jaz sem daleč od tega, da bi končal tisto, kar sem splaniral za konec februarja. Kriv sem si sam. Pred letom sem imel velike ambicije, bil sem motiviran in tako naprej...nekaj slabših rezultatov me je prikovalo na realna tla in veliko uric preživim v misli, kako sem nekaj zas**l, na mesto da bi razmišljal o tem, kako jih bom popravil. Tupidup. Čakam rezultate od dveh izpitov, enega sem pisal že sredi marca, drugega pa na 1.april, ko so se malce poigrali tudi iz mojih živcev. Gre sicer za daleč najlažjo zadevo v letniku, a se zaradi moje koncentracije spet ne bo končalo po željah in prav zanima me, kakšna številka bo zapisana pri mojem rezultatu. Zagotovo to ne bo 10 in 9, a teh v Sloveniji ni že....23 mesecev, kar je za povprečnega študenta kot sem jaz precej visoka številka. Enostavno, težave s koncentracijo so prevelike...tako spuščam nerešene naloge, obkroži napačne-obkrožam pravilne ipd....

Drugače me za prvi april ni nahecal nihče, prav vse sem pravočasno uvidel :P. Jaz pa sem bratu zjutraj razlagal, kako sem bruhal v umivalnik namesto v školjko....gladko je nasedel, a mi ob priznanju fore razložil, da je zelo neumna. Presodite sami, dopuščam odprto mnenje.

Križne vezi so zaenkrat še cele, zato še naprej redno treniram - 1x-2x tedensko+tekma. RD Izola je postala glavni kandidat za izpad iz 1.b lige, kar se mi še ni zgodilo v moji izjemno dolgi rokometni karieri. Glede na zadnje predstave (poraz na prijateljski tekmi proti tretjeligašu ipd.) nas lahko reši lahko zgolj še čudež. Morda v obliki Rok Gomezelj, kajti moja minutaža se giblje okoli 10 minut na tekmo. Roko na srce, za več nisem niti pripravljen, mogoče pa bi bilo 10 minut na polčas bolj optimalno zame in za celo ekipo, v kateri je iz forme več kot polovica igralcev. Posebno poglavje so trenutni odnosi na relaciji - uprava - trener - igralci itd., a o tem ne bi... dokler se ne bo marsikaj spremenilo pri posameznikih, bo tudi celota kot klub šepala in se na koncu utopila - v betonu.

Nič še ni izgubljenega, a za kaj dobiti bo potrebno veliko zalaganja in truda. Če že nimam talenta...



Lp
Gomi

Ni komentarjev: