Maj in Majske igre 2012 #1

Pozdravljeni od prvaka majskih iger 2012 v briškuli.

No, udeležil sem se tudi tradicionalnega pohoda na Rožnik, sploh prvič odkar sem študent. In seveda tudi zadnjič. Od same prireditve nisem odnesel veliko, sem se pa pogovarjal z veliko ljudmi, ki jih že dolgo časa nisem videl, predvsem imam v mislih tabornice RMV Portorož. Vse je bilo v najlepšem redu in tudi denarnica od kolegice se je naslednji dan našla.

Pa pojdimo nazaj k briškuli, ki je potekala dan po Rožniku. Moram se pohvaliti in priznati, da sem na osvojeno trofejo zelo ponosen. Gre za moj največji uspeh v kartah in verjamem, da ga bo težko preseči. S Tomažem (TF7) sva v konkurenci 40 parov pometla s konkurenco, čeprav je bilo na trenutke težko in smo se morali poslužiti tipičnih "briškulerskih" manir v stilu: "mam slabe karte" stavku izrečenemu na glas, medtem, ko kolegu namiguješ, da imaš vrhunske. No, predvsem on jih je večkrat imel vrhunske in včasih mi je bilo prav malo (ampak res prav malo:) ) škoda naših nasprotnikov, ko sem vedel, da so boljši od nas in da bi nas z malo manj naše sreče mimogrede obrnili. Da je pri briškuli sreča velik faktor pa ni potrebno posebej razlagati.
Ampak nas niso obrnili! Tudi ko so imeli boljše karte! :)  Igrali smo bodisi do 2, bodisi do 3, kakor smo se pač zmenili. V prvem krogu smo nasprotnike premagali z 2:0, v drugem pa smo proti ekipi "Slabu Slabu" že videli grdo jabolko, kakor se v mojih krajih reče brezizhodni situaciji. Izgubljali smo z 2:1, a rezultat spreobrnili v svojo korist in zmagali 3:2 ter se tako uvrstili v top 10. Punci sta bili res simpatični, ampak midva nisva mogla kar tako popustit. Sicer pa je ta igra veljala za najdaljšo na turnirju in od takrat naprej so nas vsi zezali, kako igramo počasi in celo, da smo najpočasnejši igralci v zgodovini briškule. Naslednjo igro smo igrali proti dvema fantoma iz severne Primorske. 3:1 je bil končni izid. No, tako smo prišli v top 5 in ker je do normalnega polfinala morala izpasti še ena ekipa, so se odločili žrebati, kdo bo igral za "edino preostalo mesto". Brez prisotnosti naše ekipe, so določili, da moramo igrati dodaten krog mi in ekipa "Birca" (moja kolegica in moj kolega), s katero sem se (uspešno) srečal že na turnirju Vstale Primorske. Malce smo se zbunili in se pritožili, češ da žreb ni bil veljaven, saj nihče od nas ni bil prisoten. Žreb so pred našimi očmi ponovili, in spet sta bili izžrebani isti dve ekipi. "Pa ne morem verjet!", "Evo, pa ste ga fasali", "Na, pošteno" in podobne vrste navdušenih fraz so letele iz vrst takrat že maloštevilnih prisotnih. Nismo imeli kaj, kot da smo se soočili in na naše veselje in njihovo žalost je bil končni izid 3:1. V polfinalu smo se srečali z absolutnimi favoriti vseh favoritov. "Šavrini" so nas hitro prizemljili, povedli z 1:0 in 2:1 ter imeli tako dve zaključni žogici. Sledila je izenačena igra (60:60), po tej pa smo imeli precej sreče v kartah in izenačili na 2:2. Zadnja igra je bila prava poslastica, saj prav nihče ni imel dobrih kart, ki so nas čakale v zadnjih dveh "peškadah". Spet smo potegnili boljše in zmagali, priznajmo si, boljši par od nas, vsaj glede na prikazano, nikakor pa glede na doseženo. Čeprav so priznali, da do tistega kroga niso imeli nikoli tako težkih nasprotnikov. Ne vem ne vem.:)
No, sledilo je finale. Vsi smo bili že malce naveličani, vključno z organizatorji, ki niso igrali, ki so vmes jedli, pili, kadili in ne vem kaj vse še.... Naša nasprotnika (fant in punca iz Nove Gorice) nista bila dorasla situaciji in v odločilnih trenutkih povsem odpovedala, čeprav sta imela veliko boljše karte in dejansko vse možnosti za zmago. Mi smo naše priložnosti izkoristili in zmagali s 3:2. Tukaj se je pri izidu 2:2 ena partija končala izenačeno (pravo finale in še bolj nejeverni obrazi organizatorjev), v šesti pa sva stisnila svoje vrste in jih eliminirala.

Tako torej.
Aja... ime naše ekipe? "PNMV!", kaj pa drugega.


Zadnji del bi začel s šokantno novico in sicer da se bom na majskih igrah udeležil še ene prireditve - ponedeljkovega tekmovanja v rokometu.Navijačice in navijači...začnemo okoli 10.00. :)  Lani smo v konkurenci sedmih ekip osvojili bronasto medaljo mesto, letos pa mislim, da nam kaj podobnega ne more uspeti, saj imamo po mojem mnenju preslabo ekipo, na čelu z menoj, ki se ubadam s poškodbami in slabo pripravljenostjo in vprašanje je, koliko bom lahko iz levega zunanjega prispeval. Nekako bi raje zaigral na rutino na srednjem, a je pozicija že zasedena. A veš kao....

Upajmo na najboljše, predvsem pa si želim, da bi koleno dalo kolikor toliko pozitiven odgovor. V kar seveda ne verjamem.


Lp, Gomi