23 september, 2010

Vpisan + Pakuj, Zakintos čeka

Kalimera!
Vsem skeptikom, nejevernežem in ostalim pripadnikom contragomijeve brigade sporočam, da se mi je ponovno, že petič, uspelo vpisati v naslednji letnik farmacije. Vprašanje je, kdaj se bom s tem ustavil ;)

Danes ob 18.40. odpotujem iz Izole in najverjetneje bo to moje zadnje snidenje z najlepšim mestom na svetu (Italjani bi rekli "non esageriamo") v tem mesecu. Dasiravno nisem 100% ali grem na boljše ali slabše, je potrebno priznati, da se prihodnjih 7-10 dni zelo veselim. Prva postojanka so Bertoki. Prelestna vasica v obronkih Kopra, ki... ki pravzaprav ni nič posebnega... Ima pa pizzerijo, bankomat in klasično zbirno mesto za nas študente. Iztočnica za svet, bi lahko rekli (ta pravi Kranjci bi rekli "Vse poti vodijo v Bertoke"). Tam me pobere kolega Srabotič, s katerim bom preživel prve ure tega dopusta, kasneje pa upam, da ga bom sploh še kaj videl.

ABSOLVENTSKI IZLET 2010 se urando pričenja čez dobrih 14 ur, ko imamo odhod izpred Atlantisa v ljubljanskem BTCJU. Jutri ob tej uri, bi tako morali že biti v Anconi, kjer naj bi se z ladjo odpravili proti Patrasu, od tam naprej pa z avtobusom do Kilinija in od tam s trajektom naprej proti Zakintosu (mesto Laganas, upam da imajo bankomat in pizzerijo!). Napovedano vreme ni obetajoče, zatorej sem v svoj kovček stisnil tudi obvezno vetrovko. Upam, da bo zadostovalo, sicer pa bomo karte igrali v notranjih prostorih! Knjige pa s seboj ne bom vzel, saj naj bi knjižnica bila na barki.
Če me vprašate kaj od izleta pričakujem, je odgovor zelo enostaven. Puščam se presenetiti. Slišal sem že mnogo mnenj, skupno pa so imeli to, da so se po absolventu pobirali še cel naslednji mesec (pri meni bo to oktober, op.a.).
Tako torej...bomo videli kako in kaj.
S seboj bom imel tudi internetni USB ključek (hvala Marin), tako da če bodo knjižnice - glede na to, da je vikend - slučajno zaprte, se vam morda javim iz kakšnega temu namenjenega terminala.

Sicer pa nasvidenje Slovenija, vidimo se oktobra, ko bom šel tudi na kakšen žur, da se malce aklimatiziram na normalno študentsko življenje!

Kalinihta, Gomi

22 september, 2010

SMS ali raje klic?

Dilema. Ali pa ne dilema. In zakaj to po mojem mnenju ne bi smela biti dilema? Saj ne rečem, v določenih trenutkih, pri določeni osebi, pod določenimi pogoji...bi nekako lahko prišlo do dileme. Morda se tega enostavno ne zavedam, ker sem svojevrstno, kako bi se reklo, omejen. Morda pa takšne situacije še nisem izkusil, ker sem svojevrstno, kako bi rekel....neizkušen.

Bodi dovolj. Povedal vam bom, kdaj ne bi smela biti dilema in zakaj se vsaj jaz odločam za klic tudi v primerih, ko bi kdo, v določenih trenutkih, pod določenimi pogoji odločil za SMS. Za SMS se kot oseba A velikokrat odločimo, da v danem trenutku ne zmotimo osebe B. "Naj ga/jo (pa recimo, da je muško!) pokličem, ali naj mu pošljem SMS?" Da ga ne zmoti klic, morda je na sestanku, morda piše izpit, morda ravnokar obkroža odločilno številko na loto listku. Pa saj mi tega ne moremo vedet (kao!) oz. ne vemo! Če bi vedli, seveda ne bi klicali! Nič nam ne more očitat.

Recimo, da ga nekaj rabimo (če ne smo res malo munjeni, da ga za brezveze kontaktiramo). In si verjetno želimo, da bi nam ustrezno odgovoril. Če nekaj dela bo preko SMSa to trajalo dlje, vprašanje je, če bo sploh slišal in vprašanje je, če ne bo rekel: "bom že odpisal, ko bom mel več časa". Hitro se zna zgoditi, da ga bomo čez pet minut poklicali, ker nam ni odpisal ali kako drugače javil. Torej - tako ali tako si ga klical, samo časa si porabil več. Če pa misliš, da si ga zmotil, je to njegova krivda. Telefon se lahko tudi ugasne oz. se ga da potiho, pa tudi če nas bo zavrnil bomo vedli koliko je ura in, če nismo ravno v ne vem kakšnih skrbeh, mu bomo dali nekaj časa mir. Če bo videl da lahko, bo napisal SMS, npr: pokličem te kmalu. Fajn, kajne? Škoda, ker ti v istem trenutku verjetno ne bo razjasnil, kdaj bo to kmalu, in za kaj za vraga, te ne more poklicati zdaj.
No, (tudi) zato je klic boljši kot SMS.
Dilema. O tem torej govorim. Ne govorim o najstniški sramežljivosti, ko tipke hitreje tečejo kot besede. Ne govorim o tem, ko si z osebo zmenjen, da ji boš napisal SMS in prav tako ne govorim o tem, ko klica ne moreš izvest, ker ni signala, SMS boš pa že nekako stisnil čez filtre. Ali pa, ko na izpitu v šoku ugotoviš, da bi kolega 4 vrste za tabo morda vedel odgovor na vprašanje. Takrat seveda pošlješ SMS, da okoliški ljudje ne slišijo. Ko pa npr. narediš izpit, pokličeš in govoriš na ves glas, da vsi slišijo.

Je pa SMS zastonj....

LP, Gomi

13 september, 2010

Ena splitska za pozdrav poletju.

V Izoli je konec sezone. Vreme sicer še ni jesensko, a Ljubljančani so šli. In po mojem se bodo v večini vrnili šele drugo leto.

Če sem poletje pozdravil z Oliverjem, se spodobi, da tokrat upalimo eno klapo. Lepo pojejo Hrvati, lepo.

E-bidon

Ne morem spat. Ne vem zakaj. Mogoče...eh, zastonj razglabljat, če ne vem. To je kot na faksu. Boljše kot ustrelit neumnost je bit tiho. Bodo ostali bolj cenli. Če ne veš, ne veš. Vem pa, da se v četrtek nisem mogel vpisati v višji letnik, kar sem optimistično napovedoval dan prej. To mi ni uspelo niti v petek, niti med vikendom in niti sedaj, ko je resda noč, a že ponedeljek. Vpis preko e-studenta poteka precej komplicirano in le redki smo tisti, ki se ne zmotimo. Je pa tudi res, da smo le redki tisti, ki preberemo navodila za vpis. Zato nam ni uspelo/ne uspe, in če kaj zgrešimo, moramo poklicati v referat, da nam vpis stornirajo in poskusimo lahko ponovno. Tak je bil tudi moj primer in to sem seveda storil, a od takrat naprej je bilo zgolj še hujše. Sistem je rahlo "zaštekaval" in ob odpiranju podstrani mi je konstantno javljalo neke napake, zaradi česar nisem mogel priti do željenih vsebin. To mi javlja še danes. Dopisoval sem si z referatom, a nobenega napredka, odgovor pa vedno isti. Poskusite znova in povejte če je šlo..."PA ČE NE GRE, TRISTO KOSMATIH!"
Vse to se je dogajalo v četrtek in samo upal sem, da bo v petek boljše, kar sem tudi moral sporočit. Na žalost v petek ni bilo nikogar od odgovornih tam, zato seveda nisem nobenemu mogel sporočiti, da...da....da....da ne dela nič in da se nikakor ne morem vpisat! No, jutri bom poizkusil spet in če ne bo šlo, verjetno ne bo šlo nikoli. Tako da bom morda moral v Ljubljano samo zaradi vpisa. Upam na najboljše, a zaenkrat kaže, da mi prvi digitalni vpis (lanski debi sem zamudil, ker sem prišel iz erasmusa) očitno ni in ne bo usojen. Bomo videli.

E-student je res en E-bidon. Pa nisam ti ja heker!

LP, Gomi

P.S. Napaka: 500 Internal Server Error

Servlet (op.a. dejansko piše servlet) error: An exception occurred. The current application deployment descriptors do not allow for including it in this response. Please consult the application log for details. Jebala te exeption!

08 september, 2010

5.letnik

In sem ga dočakal. Ne bom rekel težko dočakal, ker pravzaprav ob tej misli nisem ne vem kako dobre volje. Študentska leta so prelepa in vsako, ki gre za menoj pusti eno leto izjemnih spominov (solze se mi utirajo izpod vek.... :( ), iz drugega vidika pa mi vzame eno leto le teh. Vzame mi tisto leto, ki bi lahko prišlo v primeru ponavljanja letnika, tisto, ki ga ima vsak drugi študent. Torej, iz nekega vidika, s tem, ko uspešno delam faks na nek način pljuvam v lastno skledo, na kar me vsake toliko opozarja moj nono. A ga ne upoštevam, zaradi česar mi bo mogoče nekoč še žal, vsaj tako me opozarja takisti nono. Saj mu verjamem, a, kot bi rekel kolega Toni, tak pač sem. :)

4/5 (od oka) faksa je za mano, pred mano pa bolj ali manj, praktično, reci piši, verjeli ali ne - formalnosti. Na poti do naziva mag.farm. me sicer lahko ustavi še marsikatera ovira. Čeprav, če se izrazim po košarkarsko (da bom bolj in) sem proti vsem na nek način favorit. Proti nekaterim sem celo izrazit favorit in le stežka si predstavljam, da čez slabi dve leti ne bi igral z diplomo v finalu.
O pristojnosti, smislu, delu, pravičnosti...raznih komisij na fakulteti za farmacijo ne bom izgubljal besed. Ker pravzaprav niti ne vem, kaj vse bi in česa ne bi povedal. To je moj blog, kar je na blogu je javno, in kar je javno lahko vidijo vsi (tega ne gre pozabiti, čeprav je res, da se včasih spozabim ;) ). Tokrat pa to morda ni najbolj zaželjeno. Dejstvo je, da sem danes sprejel sklep, da se lahko vpišem v 5.letnik in to je najpomembnejše, to je tisto kar šteje in kar bo čez leta važno. Vpis bom jutri preko interneta tudi opravil. Mater - ni mišljeno vulgarno - smo napredni! Nagrada za opravljen septembrski izpit mi je/bo torej dana, sedaj imam namreč en mesec študijskih počitnic, potem pa počasi nad farmakologijo, ki me čaka v mesecu listopadu. In vse ostalo za njo. Čas je tisti, ki od danes naprej igra za mene, obveznosti pa ne bodo tako na tesno, kot do sedaj. Diplomiral pač ne bom v rekordnem času in dokler me bo pri tem podpiral moj nono, pri tem ne vidim nič slabega.

Tak scenarij se obeta, kakšna bo realnost, pa boste videvali sproti.

LP, Gomi


P.S. Še natanko 15 DNI do pričetka absolventskega izleta!

07 september, 2010

S kavo in brez kave

Mislim, da sem enkrat na blogu že farmacevtsko pametoval o efektih kave in o efektih brez kave. A ker se tega pravzaprav ne spomnim kaj preveč in ker te objave v mojem supermegaextra searcherju v levem kotu zgoraj ne najdem (iščeš po kava, kave itd. in najde same čudne objave), bom pametoval "en malček" tudi danes.

Klasični uvod za v oddajo na TV SLO 2, kjer prevaja Niko Neubauer, zvokovno obdelavo ima čez Dušan Gorše, bere pa Helena Koder:

V svetu, kjer nas še najbolj omejuje čas, smo primorani narediti veliko stvari in za to, da bi nam bilo to lažje se poslužujemo dovoljenega dopinga, še posebej takega, ki je dosegljivo povsod in, če si ga pripravimo doma je tudi relativno poceni in dokaj dobrega okusa. Kava se je že od nekdaj uporabljala kot poživilo in tudi danes je temu tako.

Naj se vam naslednji stavki ne zdijo preveč zakomplicirani, saj so v resnici (če dobro preberete) kar enostavni. Ne gre za strokoven članek, zato bom vsake toliko uporabil neprimerne opombe, ki bodo razjasnili kakšen pojem slehernemu bralcu.

Prva molekula, ki jo velja omeniti na tem mestu je adenozin. Slednji se tvori v možganih in se veže na adenozinske receptorje. Glavni učinek je znižanje aktivnosti živčne celice v živčni celici možganov in s tem občutek zaspanosti. Adenozin ima tudi druge učinke v možganih, ki pa jih tu nima smisla omenjati (npr. povzroči dilatacijo krvnih žil, z namenom zagotavljanja dovolj velike količine kisika v možganih, predvsem med spanjem...).
Receptorji živčne celice spoznajo molekulo kofeina in "mislijo" da gre za molekulo adenozina, zaradi česar se kofein lahko veže na adenozinske receptorje. To pa ne povzroči enakega učinka kot adenozin (kofein je torej antagonist in ne agonist na adenozinskih receptorjih). Tako ne zmanjša aktivnosti celice, zasedeni receptorji pa ne morejo prevzeti adenozina, zaradi česar ob določeni uri nismo zaspani, kot bi morali biti. Nasprotno, aktivnost v celici se pospeši.

Naslednja stopnja je pospešeno izločanje adrenalina, saj hipofiza zazna nenormalno povečano možgansko aktivnost (nekako si misli "kaj za vraga?" ali po angleško wtf?) in kot odgovor spodbudi sredico nadledvičnice, da sintetizira in izloči adrenalin.
Ta t.i. vsem znan ("muuu, mi je nabilo adrenalin!!!") beg in boj hormon ima veliko učinkov, glavni pa so:
- višja frekvenca bitja srca
- jetra izločajo glukozo v kri, da bo ta na voljo v primeru povečanih potreb po energiji
- zvišan krvni pritisk
- razširitev zenic (od tu rek da ima strah velike oči)
- očitnejša kontrakcija mišic, pripravljenih na akcijo
To torej pojasni, zakaj se, po tem ko pijemo kavo počutimo....tako kot se počutimo.

Dopamin je nevrotransmiter, ki aktivira centre zadovoljstva v določenih delih možganov. Drugi glavni učinek kofeina, kot glavnega nosilca učinka kave je višanje levela dopamina. Ta se pod vplivom kofeina ne "reabsorbira v živec" in ostaja na voljo za vezavo na dopaminske receptorje. Podobno v našem telesu delujejo amfetamini. Heroin in kokain prav tako in na enak način manipulirata z leveli dopamina. Jasno mora biti, da je efekt kofeina dosti manjši, kot tisti od heroina, a vendarle gre za enak mehanizem. Obstajajo hipoteze ki pravijo, da je povezava z dopaminom glavni vzrok za zasvojenost s kofeinom. Hitro lahko dojamemo, zakaj si naše telo želi kofeina na tako kratek rok, še posebej, če se nam spi in želimo ostati aktivni. Kofein blokira adenozinske receptorje, zato ostanemo budni (zaradi tega povečuje budnost=poživilo). Posledica tega je tudi, sproščanje adrenalina v sistemu, kar na nas deluje spodbujevalno. Prav tako pa spodbuja produkcijo dopamina, zaradi česar se počutimo dobro.

Problem kofeina so predvsem dolgoročni učinki. Ko npr. zmanjka adrenalina, se počutimo utrujeno in depresivno. Razlika ne bi bila tako očitna, če ne bi bili navajeni na kavo. Tukaj pride na plan zasvojenost. Kaj bomo naredili? Jah, spili bomo eno kavico, da nam bo spet adrenalin malce zaokrožil po telesu. Lahko si predstavljate, da imeti telo konstantno v "pripravljenosti za boj ali beg", k čemur prispeva adrenalin ni najbolj zdravo in nas dela živčne in razdražljive.

Najpomembnejši dolgoročni problem, pa je seveda efekt kofeina na spanje in to je pravzaprav prvi in edini razlog, zaradi česar sem se lotil pisati ta blog.
Adenozinska recepcija je pomembna za spanje, še posebej za globoko spanje. Razpolovni čas kofeina je približno 6 ur. To pomeni, da če popiješ 200mg kofeina ob 3 popoldne, kar se je pri meni v minulem obdobju zgodilo precejkrat, imaš ob 21. še vedno približno 100mg kofeina v telesu. Morda boš lahko zaspal, a vendarle se zna zgodti, da boš imel probleme z globokim spancem. Ti dolgovi se seštevajo zelo hitro in pri meni so vidni še danes, ko se mi konstanto spi. Naslednjih nekaj dni boš šibak, zato boš potreboval kofein takoj, ko boš vstal iz postelje. Krog se nadaljuje iz dneva v dan. Ne gre za fatalno početje, a vendarle je jasno, da za normalno delovanje potrebuješ vnos te droge. Kar je najhuje je pa to, da ko kofeina ne vnašaš več (kot že omenjeno zgoraj), postaneš utrujen, depresiven in nezmožen za delo. Spi se ti, in če ne spiš dovolj, se lahko pojavlja glavobol zaradi prekomerne dilatacije (razširitve) možganskih žil. Ti negativni efekti te forsirajo k temu, da se kavi ne moreš upreti, čeprav si tega še tako želiš.

Tak je tudi moj primer. Po pollitrskih koncentratih, ki sem jih pil v Ljubljani pretekli mesec, se zdaj upiram kavi, saj se tega (odvisnosti itd.), kar sem napisal vsaj približno zavedam. Ne vem kakšen smisel to ima, pa vendarle se trudim...

Kava pa ima tudi nekaj pozitivnih lastnosti, ki bi jih bilo morda na tem mestu potrebno omeniti, a teh sedaj ne bom našteval. Tako bi samo še težje prenašal te "muke", ki me doletavajo v teh lepih in sproščenih, ne več toplih dneh. Morda pa drugič.

Lp, Gomi