S kavo in brez kave

Mislim, da sem enkrat na blogu že farmacevtsko pametoval o efektih kave in o efektih brez kave. A ker se tega pravzaprav ne spomnim kaj preveč in ker te objave v mojem supermegaextra searcherju v levem kotu zgoraj ne najdem (iščeš po kava, kave itd. in najde same čudne objave), bom pametoval "en malček" tudi danes.

Klasični uvod za v oddajo na TV SLO 2, kjer prevaja Niko Neubauer, zvokovno obdelavo ima čez Dušan Gorše, bere pa Helena Koder:

V svetu, kjer nas še najbolj omejuje čas, smo primorani narediti veliko stvari in za to, da bi nam bilo to lažje se poslužujemo dovoljenega dopinga, še posebej takega, ki je dosegljivo povsod in, če si ga pripravimo doma je tudi relativno poceni in dokaj dobrega okusa. Kava se je že od nekdaj uporabljala kot poživilo in tudi danes je temu tako.

Naj se vam naslednji stavki ne zdijo preveč zakomplicirani, saj so v resnici (če dobro preberete) kar enostavni. Ne gre za strokoven članek, zato bom vsake toliko uporabil neprimerne opombe, ki bodo razjasnili kakšen pojem slehernemu bralcu.

Prva molekula, ki jo velja omeniti na tem mestu je adenozin. Slednji se tvori v možganih in se veže na adenozinske receptorje. Glavni učinek je znižanje aktivnosti živčne celice v živčni celici možganov in s tem občutek zaspanosti. Adenozin ima tudi druge učinke v možganih, ki pa jih tu nima smisla omenjati (npr. povzroči dilatacijo krvnih žil, z namenom zagotavljanja dovolj velike količine kisika v možganih, predvsem med spanjem...).
Receptorji živčne celice spoznajo molekulo kofeina in "mislijo" da gre za molekulo adenozina, zaradi česar se kofein lahko veže na adenozinske receptorje. To pa ne povzroči enakega učinka kot adenozin (kofein je torej antagonist in ne agonist na adenozinskih receptorjih). Tako ne zmanjša aktivnosti celice, zasedeni receptorji pa ne morejo prevzeti adenozina, zaradi česar ob določeni uri nismo zaspani, kot bi morali biti. Nasprotno, aktivnost v celici se pospeši.

Naslednja stopnja je pospešeno izločanje adrenalina, saj hipofiza zazna nenormalno povečano možgansko aktivnost (nekako si misli "kaj za vraga?" ali po angleško wtf?) in kot odgovor spodbudi sredico nadledvičnice, da sintetizira in izloči adrenalin.
Ta t.i. vsem znan ("muuu, mi je nabilo adrenalin!!!") beg in boj hormon ima veliko učinkov, glavni pa so:
- višja frekvenca bitja srca
- jetra izločajo glukozo v kri, da bo ta na voljo v primeru povečanih potreb po energiji
- zvišan krvni pritisk
- razširitev zenic (od tu rek da ima strah velike oči)
- očitnejša kontrakcija mišic, pripravljenih na akcijo
To torej pojasni, zakaj se, po tem ko pijemo kavo počutimo....tako kot se počutimo.

Dopamin je nevrotransmiter, ki aktivira centre zadovoljstva v določenih delih možganov. Drugi glavni učinek kofeina, kot glavnega nosilca učinka kave je višanje levela dopamina. Ta se pod vplivom kofeina ne "reabsorbira v živec" in ostaja na voljo za vezavo na dopaminske receptorje. Podobno v našem telesu delujejo amfetamini. Heroin in kokain prav tako in na enak način manipulirata z leveli dopamina. Jasno mora biti, da je efekt kofeina dosti manjši, kot tisti od heroina, a vendarle gre za enak mehanizem. Obstajajo hipoteze ki pravijo, da je povezava z dopaminom glavni vzrok za zasvojenost s kofeinom. Hitro lahko dojamemo, zakaj si naše telo želi kofeina na tako kratek rok, še posebej, če se nam spi in želimo ostati aktivni. Kofein blokira adenozinske receptorje, zato ostanemo budni (zaradi tega povečuje budnost=poživilo). Posledica tega je tudi, sproščanje adrenalina v sistemu, kar na nas deluje spodbujevalno. Prav tako pa spodbuja produkcijo dopamina, zaradi česar se počutimo dobro.

Problem kofeina so predvsem dolgoročni učinki. Ko npr. zmanjka adrenalina, se počutimo utrujeno in depresivno. Razlika ne bi bila tako očitna, če ne bi bili navajeni na kavo. Tukaj pride na plan zasvojenost. Kaj bomo naredili? Jah, spili bomo eno kavico, da nam bo spet adrenalin malce zaokrožil po telesu. Lahko si predstavljate, da imeti telo konstantno v "pripravljenosti za boj ali beg", k čemur prispeva adrenalin ni najbolj zdravo in nas dela živčne in razdražljive.

Najpomembnejši dolgoročni problem, pa je seveda efekt kofeina na spanje in to je pravzaprav prvi in edini razlog, zaradi česar sem se lotil pisati ta blog.
Adenozinska recepcija je pomembna za spanje, še posebej za globoko spanje. Razpolovni čas kofeina je približno 6 ur. To pomeni, da če popiješ 200mg kofeina ob 3 popoldne, kar se je pri meni v minulem obdobju zgodilo precejkrat, imaš ob 21. še vedno približno 100mg kofeina v telesu. Morda boš lahko zaspal, a vendarle se zna zgodti, da boš imel probleme z globokim spancem. Ti dolgovi se seštevajo zelo hitro in pri meni so vidni še danes, ko se mi konstanto spi. Naslednjih nekaj dni boš šibak, zato boš potreboval kofein takoj, ko boš vstal iz postelje. Krog se nadaljuje iz dneva v dan. Ne gre za fatalno početje, a vendarle je jasno, da za normalno delovanje potrebuješ vnos te droge. Kar je najhuje je pa to, da ko kofeina ne vnašaš več (kot že omenjeno zgoraj), postaneš utrujen, depresiven in nezmožen za delo. Spi se ti, in če ne spiš dovolj, se lahko pojavlja glavobol zaradi prekomerne dilatacije (razširitve) možganskih žil. Ti negativni efekti te forsirajo k temu, da se kavi ne moreš upreti, čeprav si tega še tako želiš.

Tak je tudi moj primer. Po pollitrskih koncentratih, ki sem jih pil v Ljubljani pretekli mesec, se zdaj upiram kavi, saj se tega (odvisnosti itd.), kar sem napisal vsaj približno zavedam. Ne vem kakšen smisel to ima, pa vendarle se trudim...

Kava pa ima tudi nekaj pozitivnih lastnosti, ki bi jih bilo morda na tem mestu potrebno omeniti, a teh sedaj ne bom našteval. Tako bi samo še težje prenašal te "muke", ki me doletavajo v teh lepih in sproščenih, ne več toplih dneh. Morda pa drugič.

Lp, Gomi