10 december, 2008

Kaj bomo pili, belo ali rdeče (črno)?

Občasna dilema. Podobno kot Laško ali Union, čeprav bodo pristaši obeh najbrž trdili, da to nikakor ni dilema. Pa vendarle je podobno zgolj zaradi barve pločevinke. Pivi Union in Laško sta namreč po sestavi izjemno podobni in govorice kot so "Union je razredčeno Laško" ipd. so smešne.


Belo ali rdeče torej? Ponavadi se odločamo glede na to kaj ob pitju jemo. Predpostavljamo torej, da jemo. Pravil ni, so samo nasveti. Vino je namreč ob jedi ena najbolj priljubljenih pijač na svetu in jasno je, da je kvaliteta obroka odvisna tudi od kvalitete pijače in od tega, kaj nam »kdaj zapaše«. Če z vinom zgrešimo je to lahko za jed tudi usodno, pa naj si bo še tako slastna. Prav tako lahko zgrešimo z odličnim vinom, če jed nima željenega okusa. Torej kombinacija ni dovolj, priprava in postrežba sta pri jedi še kako pomembni. O vinih seveda obstaja vesolje znanosti, ki pa ga le redkokateri, brez opravljenega izpita za somellie-ja poznajo.
Praksa je, da se ob morski hrani pije suho belo vino – lahka hrana z lahkim vinom. Omenjeno vino se brez težav lahko postreže tudi ob perutnini, jagnjetini in odojku. Tudi črna vina so »lahka«, taka uporabimo ob jedi rdečega mesa, še posebej če je pripravljeno na lahek način z malo začimbami. Pri divjih vrstah mesa, kot so naprimer jelenje ali konjsko pa se največkrat pije robustne vrste rdečega vina, ki jih prepoznamo po izrazitem okusu. Enako vino postrežemo ob pečenem mesu iz pečice in iz žara. Črnemu vinu se izogibajmo, če so v jedi jajca.
Poleg rdečega in belega vina poznamo še t.i. rose vina. Slednja niso mešanica rdečih in belih, temveč se pridelujejo iz posebnih sort vinske trte. Dobro je, če niso starejša od nekaj let, saj hitro izgubijo pristen okus. Najbolje se razumejo s testeninami in belim mesom.
Zelo pomembno je, da v primeru uporabe vina kot dela jedi, ne pijemo drugega vina, saj bi po pravilu prav to moralo dati najboljšo »kombinacijo«.
Drugo pravilo, ob katerem ne moramo zgrešiti temelji na okusu – sladko, kislo, grenko, slano. Bistveno je, da okus ni pretirano drugačen kar se tiče teh štirih kriterijev. Že od otroštva nam je jasno, da k mleku bolj pašejo piškoti, kot kisla repa. Vina se ne pije ob sadju, še posebej ne z agrumi.
Svet vin je zelo širok. Svoja vina imajo torej juhe, siri, deserti in celo omake za testenine...

Obe vrsti vin se ne razlikujeta le po barvi, temveč tudi po pripravi in posledično sestavi.
Kaj so glavne razlike in katero je bolj zdravo?
Tudi tu ne obstaja edini pravilni odgovor (ali pač?). Znano je, da vino vsebuje kar 80% vode, ostalo pa sestavljajo različne vrste substanc: vonjave, barvila, čreslovina, etilni alkohol, sladkorji kot glukoza in fruktoza, elektroliti, vitamini – še posebej vitamina B6 in C. Vitamin B6 je pomemben za delovanje centralnega živčnega sistema, vitamin C pa ima predvsem obrambno funkcijo. S kozarcem vina na dan še ne pokrijemo petine dnevnih potreb po teh vitaminih. Vino kaže številne pozitivne učinke na zdravje ljudi. To pa seveda ne pomeni, da večje količine še povečajo uspeh. Številni pozitivni učinki se pri velikem konzumu zmanjšajo. Tu igra največjo mero prav etanol, ki poškoduje možganske celice do te mere, da slednje odmrejo. Žal se celice tamkaj ne obnavljajo.
Rdeče vino je v majhnih količinah bolj zdravo od belega. Vsebuje namreč flavonoide (tudi belo, a v manjših količinah), polifenole in resveratrol, ki so odgovorni, da rdeče vino povzroča naslednje pozitivne učinke na srce: širjenje žil, učinkuje kot antioksidant, znižuje vrednost škodljivih krvnih maščob in škodljivega (LDL) holesterola, zmanjšuje tveganje za nastanek tromboze. Vse skupaj združuje manjša možnost srčnega infarkta.
Drugi učinki vina: zmanjšuje tveganje za nastanek osteoporoze, poživlja duha, pospeši prebavo, varuje pred rakom.
Učinki so lahko tudi zelo škodljivi, tako akutni »maček« (posebej pri rdečem, zaradi tiramina), smrt zaradi odpovedi organov (?), kot kronični (npr. ciroza jeter).
Naj na koncu zaključim z besedami svojega profesorja Dr. Obreze: »Kozarček rdečega je zdrav, kozarček belega pa ni škodljiv.« Še vedno pa velja, da se vsak odloči zase. Užitek je ob vinu primarnega pomena.
Pa po pameti.

Lp, Gomi

3 komentarji:

Anonimni pravi ...

To o cirozi jeter zaradi pitja vina v velikih količinah ni ravno prepričljiva. Sem poznal močne vsakodnevne pivce vina, ki so umirali krepko čez 80.
"Un litro di vino al giorno leva il medico di torno!"

Gomi pravi ...

Žal je tako, alkohol je alkohol in če ga je preveč, lahko pride tudi do tega...eni preko 80, drugi pod 50...

liter vina na dan je pa sigurno preveč....ne vem kje si ta pregovor dobil, anonimni

Anonimni pravi ...

Svaka čast, danes si se pa razpisal :D . Ni važno kako, samo da je dobro.