03 september, 2010

Kamen od srca - Pafi's gone with the wind

Obeta se še en blog, dolg, lep, dobrovoljen, utrujen. Tak "ki mu dogaja. Tak, kakršen sem jaz zdaj. Ne vem če sem lep, a lepši kot zjutraj sem prav gotovo. Kolega Šantej, mi je nekaj pred poldnevom priznal, da izgledam zelo slabo in če bom postal še malo bolj bled, se me bo izpraševalka usmilila že zaradi tega. Res sem imel srečo, a kot bi rekla moja teta...jaz jo pač imam. Imam jo že od prvih dni življenja, odkar sem prvič zadihal...a ne bi zdaj o tem. Že ob sami besedi "vdih" se namreč kar zdrznem, tisti, ki imajo za vedet zakaj že vedo, ostali pa morda izveste v naslednjih vrsticah.
Danes sem imel izpit iz patološke fiziologije. Izpit kot vsi ostali, vsaj po kreditnih točkah sodeč. Pa vendarle sem se tega izpita na nek način bal bolj kot ostalih. Bal sem se ga že, ko je 3 leta nazaj v prvo poizkušal brat, pa se mu ni izšlo po načrtih, prav tako se lani ni izšlo po načrtih punci. In tak izpit, kjer pridni ljudje prihajajo po dvakrat ali več ne more bit enostaven izpit. Ne more biti enostaven že zaradi tega, ker na medicinski fakulteti ni nič enostavnega, čeprav je potrbeno priznati, da farmacevtom malce pogledajo skozi prste. Mi smo tisti, ki samo kondome prodajamo...
Z učenjem sem začel slab mesec nazaj in danes je vsega konec. Pravzaprav je bilo vse precej mukotrpno. Precej zabav sem moral izpustiti. Ne zaradi tega, ker bi, če bi se jih udeležil, znal danes in v torek na pisnem delu kaj manj. Enostavno zaradi vesti, zaradi tega, ker je izpit pomemben, in ker, kdo ve, morda si bi ob narejenem izpitu lahko vzel fraj cel semptember.
Nagrado za slednje si bom dal tudi dal. Prvotno planiran izpit iz farmakologije, ki naj bi ga šel delat 20.9. bom izpustil. Najverjetneje. To pa zato, ker pričakujem pozitivno rešeno vlogo za pogojni vpis, ki ga letos lahko izkoristim. Do končanega 4. letnika mi manjkata še dva izpita, toda časa za njiju bo še na pretek. Zato si bom vzel september malo bolj "na easy", spal kakšno uro več, dobro jedel in predvsem ne bom manjkal na rokometnim treningih. Morda se bom celo udeležil tridnevnih rokometnega turnirja v Italiji, kjer sem udeležbo "zaradi študijskih obveznosti" že odpovedal. A zdi se mi, da sem odpovedal toliko stvari, da enostavno ne bom sposoben odpovedovat še naprej. Tudi absolventski izlet prihaja v kratkem, zato mislim, da bo ta september še zelo pester.

Ta vikend pa: dejmo Zavec, dejmo Slovenija.


LP

1 komentar:

Anonimni pravi ...

forza Milan!