Prvaki! Šampijoni!
Legende! Sliši se dobro!!!:)
Skratka ali zdolga, spet smo na vrhu. Spet smo osvojili turnir in spet smo se spomnili na dobre stare čase, ko je blo takih trenutkov celo več v letu...
Ampak dobro, "stara izolska garda" letnika 1988 je še enkrat pokazala svoje "kvalitete" kot so: nepopustljivost, borbenost, lokalpatriotizem, igranje na izkustvo in predvsem zanesljivost v odločilnih trenutkih.
Finale je bilo nekaj posebnega. Odkar sem na rokometnih igriščih (12 let) se mi še ni zgodilo, da bi mojo tekmo odločile sedemmetrovke ob koncu. No, temu je tukaj bilo tako. Sam sem bil delegiran kot zadnji strelec v naši ekipi in samo Jaskotu se lahko zahvalim, da mi ni bilo potrebno na črto, saj je fantina "pobral" kar tri penale nasprotnikom in naše slavje se je lahko začelo.
Za zdaj utrinek iz podelitve.
Lepo je biti kapetan v takih trenutkih. ;)
Ker samo ti
v mojem srcu si,
samo vedi da,
sama ne boš "bla"
moja Izola!
1 komentar:
Gomi super si! Prav ponosna, da imam tako nadarjenega sošolca. čestitke tebi in celotnemu teamu ;)
Objavite komentar