Volno

Jao ljudje, hvala Bogu ali ne vem komu je konec zimskega izpitnega obdobja. Končno so se končale te "počitnice", tako da zdaj sledi približno 10 dni sprostiTEVE v termah Brezimenovič. Skratka pavza za možgane, za telo ostaja kar naporno. Jihha!!! Jaz se sicer počutim zelo utrujeno, mogoče zato, ker sem res utrujen :). Kronično utrujen:P. Prvih 45 dni v letu mi je bilo preveč napornih in skrajni čas je že, da si vzamem nekaj časa tudi za blog.
Familja še stoji, zadnjič smo bli skupaj na kosilu, proslavili moj rojstni dan in bratov narjen izpit iz Interne medicine... Res je bilo lepo in takih trenutkov sem bil vedno zelo vesel.
Rokomet...žal smo člani izgubili tekmo v Radečah, kjer trener Hrvatin sicer ni računal name, za kar mu je zdaj lahko še kako žal. Nikoli se ne ve kdaj in komu se prikaže Marija, še posebej če je noter več kot 10 minut. Zasedanja sedmega mesta smo si tako precej otežkočili. Mladinci pa stara pesem. Izolska trdnjava ostaja nepremagljiva, a smo se ponovno opekli, tokrat z vrstniki iz Ajdovščine (končni rezultat 27:27, kot pred dvema tednoma). Ti so se prikazali kot zelo čvrsta ekipa, predvsem pa dosti manj naivna od naše, ki ob le treh "izkušenih mačkih" ne premore takih, ki bi breme v odločilnih trenutkih prevzeli nase, sploh ne, če mora študent farmacije vleči voz vseh 60 minut. V rokometu so me že od malega učili, da je potrebno igrati pametno in izkoristit vse svoje prednosti, prevsem pa nasprotnikove slabosti. V nedeljo se tega kljub dogovoru nismo držali in prav lahko nas bo ta izgubljena točka stala priigrane (izraz prigarane bi bil v tem primeru pretiran) prve lige. Slednjo si morda zdaj še zalužimo, a kolikor poznam svoje "tamale" bi se s prvimi paketi težko soočili in morala bi padla na absolutno ničlo, kar pa - tega so me sedaj na faksu že naučili - ni dobro za zdravje. Ni lepšega kot razbijat vse kar ti pride naproti, sam po vseh mladih letih to še kako dobro vem. Potem pa vse okoli samozavestno gledaš iz viška (če si tak kot jaz jim gledaš iz oči v oči, se rahlo smehljaš in se počutiš kot v raju), tako ali tako ne vedo, da so nasprotniki bili brez obeh najboljših, tretji pa je igral poškodovan :). Čeprav v tem primeru ni bilo tako, pa vendarle-občutki so vedno občutki.
Danes smo imeli prva predavanja iz fizikalne farmacije. No comment. Pač Zato, ker nisem dobil nobenega konkretnejšega občutka. Vse kar mi je jasno je to, da imamo približno 10 knjig po cca. 500 strani, iz katerih profesor predava. Pa nek si mi mislimo a?
V šoli sicer ne gre vse po načrtih, a tudi razočaran ne smem biti. Nenazadnje cilji sploh niso na nizki ravni in zadeva se mi dozdeva vse bolj razumljiva. Človek je človek. Časa je še dovolj in s pametnim pristopom bi septembra spet lahko zasluženo jedel slastno pripravljene školjke e vari (ne dvomim, da bo kakšen razlog za to že prej :p).
Aja pri vajah odkrivamo nove limite glede značilnosti asistentk in asistentov, a glede tega se bom v preventivi razpisal šele omenjenega septembra (če ne letošnjega pa naslednjega:>).


Naj se dotaknem še bližnje prihodnosti. Čez dve uri šibam na športno vzgojo. Morem pobrat še Hajška, Dovnika in Kovačiča, ki komaj čakajo, da zaslišijo mojega Peugeota, ki ima 307 konjev (vsaj to mu piše na prtljažniku) in 16693 Kubikov (to piše tam na armaturni plošči pri števcu). Znači-že danes bo pestro.
Ju3 pa Champions league jao ljudi bit če ludo!
Liverpool:Inter bo jutri tekma, v katero bodo uprte vse oči.
V sredo bo zelo podobno. Valda gremo s farmanorci v Irish pub pogledat, kako se bo zdesetkani Milan upiral motiviranemu Arsenalu in ali bo Lyonu uspelo premagati favorozirane rdeče vrage. V desnem zgornjem kotu predavalnice se bolj kot ne pogovarjamo (da, tudi med predavanju) o teh zadevah in samo vprašanje časa je, kdaj se bomo na smrt skregali.
No, bomo videli.
Obljubim, da v primeru slabega rezultata za Milan po prvi tekmi ne bom pretirano razočaran, če pa bo tako tudi po povratni na San siru, pa ne obljubim prav ničesar. Moji bližnji...pripravite se. Nikoli se ne ve.

LP
Gomi