Uffff, ura je 18:15, jaz pa sem še poln vtisov današnjega dne. Trenutno sedim v športnem parku Roma, kjer čakam na moj prvi trening v vrsti treh poizkusnih treningov. Sedim na zidku, ki je sicer precej umazan, a zato najbrž tudi bolj topel, kar pri svojem prehladu nujno potrebujem.
Kot prvo točko današnjega dne bom omenil naslednje: moram povedati, da meni noben wireless tu ne dela, kar mogoče pomeni, da mam nekaj na povezovalnih nastavitvah narobe napisano. Drugače pa ta Rim je čisto za en drek, ljudje moji domači....tu na karti zgleda vse tako blizu, potem ko se pa lotiš vsega skupaj,...khja potem je sranje! :(
Zjutraj sem se zbudil ob 9.10., kar je pomenilo 20 minut pred koncem zajtrka. Budilko sem sicer naštimal za 8.00, a me je večerna oddaja Le iene preveč ptoegnila not, kakor kasneje tudi posnetki vrhuncev 2.kola lige prvakov. Tekme nisem gledal, ker je niso prenašali. Po zajtrku sem se stuširal, počesal 4 kocine pod popkom in spraznil sobo, ki je odlično opravila gostoljubno nalogo.
Potem pa sem se odpravil v svet. Do prve postaje sem hodil več kot pet minut in že precej utrujen sem stopil na prvi vlak, ki se je pojavil. Seveda ni bil pravi in namesto v center sem se odpeljal nekam na severno predmestje. Dobro, ko sem se zavedel sem šel dol in na počakal na prave vagončke, ki so »me prišli iskat« (temu se reče poosebitev, za tiste ki še niste naredili mature) čez dobrih deset minut.
No ob 11 sem bil tako že v centru. Vse je bilo tako veliiiikoo...Na karti je trg pač en krogec...prešerc kot prešerc sem si mislil.... na žalost sem se zmotil. No vseeno sem upal da bom do univerze (Tja sem bil namreč namenjen) sprehodil peš. Hodil sem in hodil (poglejte na google maps Corso d'Italia, Roma) in ceste nikoli konca. Tragikomičnost je večalo sonce, ki je pripekalo in klanec navzgor. Po 20 minutah hoje pa...velik šok (to sem rekel čisto v stilu 24ur.com).. Pločnika je sredi dvosmerne dvopasovnice (počasna avtocesta praktično, saj so Italijani dokaj norci) zmanjkalo! NI bilo druge kot se obrnit nazaj. Verjetno obstaja kakšen skrivni prehod kje vmes toda moje oči ga niso našle. So pa opazile, da sem bil eden redkih, ki je sploh hodil po tistem pločniku. Ob meni sta bila samo še dva, ki pa sta mi prišla nasproti. Prišel sem nazaj na točko nič - Piazza Flaminio in se odločil usesti in spiti pol litra mineralne vode. Sonce je še vedno pripekalo, jaz pa sem preventivno moral piti toplo, saj me prehlad še vedno daje:S. Glede na dejstvo, da sem bil daleč okoli edini, ki je pešačil, sem se prisilil kupiti mesečni abonament, s katerim se lahko neomejeno voziš tako z avtobusi kot z vlaki. Ko sem že izvlekel 30 eurov iz denarnice pa mi je prodajakla rekla da jim jih »je zmanjkalo« (valdaaaa, kako tudi ne, ko pa jaz kupujem!) zato sem kupil dnevnega. Ta stane 4 eure, enkratna karta, kar bi pomenilo naš žeton pa 1 euro. Kar se tega tice so cene dokaj zmerne. No, sledilo je torej raziskovanje Rima z avtobusi, ki pa nikoli ne pripeljejo točno tam kamor bi rad, zato imam sedaj ožuljene noge. Toliko namreč nisem hodil že dolgo, zato ne bom krivil večnega mesta. Vmes sem se slišal s svojo tutorko, s katero bi morala iti pogledat eno sobo blizu univerze, žal pa mi je ona včeraj pisala, da danes nima časa (ja hvala, kaj sem ti kaj odgovoril!?). Khjaoo in tako sem v bistvu brezveze prišel do univerzitetnega kampusa. Malo sem se razgledal naokoli, ljudje so res vseh sort, tako da sigurno ne bom edini čudak. Tudi WIND-a nisem našel, posledično sem še vedno brez italijanskega telefona, a bom tutorki jutri rekel, naj me pelje do prve poslovalnice - »dosta zajebancije!«.
No potem sem si vseeno šel urediti Codice Fiscale, ki še vedno ne vem kaj je, ampak pravijo, da to vsak erasmus študent rabi. Mislim da neki v zvezi z registracijo bivališča. Meni je čudno, ker ga še nimam, kot začasno pa sem napisal kar ta hotel, v katerem sem včeraj prespal.:P
Sledila je vožnja proti točki nič (preko treh avtobusov), tam pa sem našel tudi čas za kosilo. Ura je bila 17.15. za 12 evrov sem naročil meni: Mešana solata (korenček, rukola, čebula, zelena solata), mesna lasagna, piščančja krilca (pikantna v p.m., res, potem sem splahnjeval še 5 minut usta na wc-ju) in fanta 0,25 L. Opomogel sem si dovolj, da sem zmogel nazaj na vlakec, po desetih minutah vožnje in ravno toliko hoje pa sem prispel na ta zidek, (zdaj je že drugi, vmes sem se prestavil, saj so me žrli komarji; ni da je na tem zidku kaj boljse, a vseeno:P).
Dobro, kmalu bom imel trening, tako da se bom zdaj še malo psihično pripravil, po treningu pa upam, da bom pri tem kolegu dobil internet za objavit oba bloga in pogledati, kako je Janša sprejel dokončen poraz.
Lep pozdrav in naslišanje enkrat po jutrišnjem sončnem vzhodu.
Gomi
Ni komentarjev:
Objavite komentar